Še v soboto popoldne je kanadski premier Justin Trudeau, gostitelj srečanja G7, sijal od zadovoljstva, ko je oznanil: »Dosegli smo sklepno izjavo.« Vsi voditelji sedmih držav, tudi ameriški predsednik Donald Trump, so podpisali skupno izjavo proti protekcionizmu in za uveljavitev pravil Svetovne trgovinske organizacije, kar bi preprečilo trgovinsko vojno, s katero grozi Bela hiša. Ta enotnost sedmerice nikakor ni bila tako samoumevna, potem ko so ZDA 1. junija uvedle carine na jeklo in aluminij za svoje zaveznice, torej predvsem za šesterico drugih udeleženk vrha G7 in so bile strasti pred srečanjem precej razvnete. Torej naj bi Trump na koncu vendarle popustil in se odpovedal novim carinam proti zaveznikom. »Proti sebi je imel združeno fronto Evropejcev, ki sta se jim priključili Kanada in Japonska,« je pojasnjeval francoski predsednik Emmanuel Macron, »ameriški predsednik pa ni hotel biti osamljen.«

Morda je ravno zaradi tega zmagoslavja po sprejetju skupne izjave Trudeau po koncu vrha pred novinarji nastopil sproščeno in pogumno. Glede ameriških carin na jeklo in aluminij je dejal: »Mi, Kanadčani, smo prijateljski in razumni, a ne bomo dovolili, da bi drugi z nami ravnali, kakor se jim zazdi.« Napovedal je, da bo Kanada kot protiukrep uvedla nove carine proti ZDA.

Te besede so bile od premierja države, ki jo je soseda prisilila v trgovinsko vojno, pričakovane. Toda Trumpa, ki je Trudeaujevo novinarsko konferenco spremljal na letalu za Singapur, kjer se bo srečal s severnokorejskim tiranom Kim Jong Unom, so te besede razbesnele. Prek twitterja je umaknil svojo podporo skupni izjavi srečanja: »Zaradi lažnivih Justinovih izjav na novinarski konferenci in ker Kanada uvaja velike carine proti našim kmetom, delavcem in podjetjem, sem od naših predstavnikov zahteval, naj umaknejo podporo sklepni izjavi, saj nameravamo sprejeti carine tudi na avtomobile, ki preplavljajo ameriški trg.«

G7 ne dosega osnovnega namena

Gre najbrž za enega izmed najbolj neuspešnih vrhov G7 v njegovi več kot štiridesetletni zgodovini. Glavni cilj srečanj je namreč, da se svetu pokaže enotnost zahodnega sveta (članice so sicer ZDA, Kanada, Nemčija, Francija, Italija, Velika Britanija in Japonska). Zdaj je vrhu G7 ravno v tem spodletelo. In ravno ZDA, ki naj bi to zavezništvo držav vodile, ga spodjedajo in rušijo.

Trump je že med dvodnevnimi pogovori na vrhu G7 v Quebecu branil pravkar sprejete ameriške carine in grozil z novimi. Pritoževal se je, da je »EU brutalna z ZDA«, ki da so kot »hranilnik, ki ga lahko vsak ropa«. S tem je hotel opozoriti na tisto, kar ga najbolj žuli: na velik zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki ga ima ZDA z vsemi drugimi članicami G7 (še največjega pa s Kitajsko).

Obenem pa je s svojimi nenadnimi idejami provociral, najprej ob prihodu s predlogom, da bi se vrhu spet priključila Rusija. Kot muho bi lahko razumeli tudi njegov predlog, da bi se med državami G7 vzpostavilo prostotrgovinsko območje. Vsaj neolikan je bil, ko je zamudil na zajtrk v soboto zjutraj, ne da bi se opravičil. Tudi z enourno zamudo in predčasnim odhodom iz Quebeca ni pokazal spoštovanja do preostalih udeležencev vrha. Tako so njegove izjave o odličnih odnosih z Macronom in nemško kanclerko Angelo Merkel zvenele kot norčevanje. Iz Berlina in Pariza so nanj po umiku podpisa sklepne izjave letele kritike, da »mednarodno sodelovanje ne more temeljiti na jezi in govoričenju«, kot so zapisali v Elizejski palači, nemški zunanji minister Heiko Maas pa je dejal, da je mogoče ustvarjeno zaupanje hitro uničiti z enim samim tvitom.

ZDA Kanada Francija Kitajska Rusija Indija Severna Koreja G7 carine Šanghajska organizacija za sodelovanje Donald Trump Justin Trudeau Heiko Maas Emmanuel Macron nbv