Na shodu v Varšavi je nekaj tisoč udeležencev protestiralo ne le proti diskriminaciji lezbijk, homoseksualcev, biseksualnih in transspolnih oseb temveč tudi proti diskriminaciji žensk, pripadnikov narodnih manjšin in invalidov.
Baltske parade ponosa v Rigi so se udeležili tudi istospolno usmerjeni iz Estonije in Litve. Po navedbah enega od organizatorjev Kasparsa Zalitisa se je tega shoda udeležilo kakih 8000 ljudi. »Latvija je glede na pravice za lezbijke, homoseksualce, biseksualne in transspolne osebe na zadnjem mestu v EU,« je še dejal Zalitis.
Ob paradi ponosa se je v latvijski prestolnici zbralo tudi okoli 30 ljudi, ki so na poziv desničarjev protestirali proti »spodbujanju istospolne usmerjenosti«.
V Rimu se je na paradi ponosa zbralo več tisoč ljudi, in sicer le nekaj dni po tem, ko je novi italijanski minister za družine Lorenzo Fontana vznemiril javnost z izjavo, da istospolne družine ne obstajajo.
V Zagrebu se je popoldne po navedbah organizatorjev zbralo več kot 10.0000 ljudi, parada ponosa pa je minila brez incidentov, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Udeleženci so se zavzeli za to, da bi lahko ljudje na Hrvaškem sami odločali o rojstvu otrok, za konec referendumov, katerih cilj je zatiranje človekovih pravic ter pravic žensk in da bi novi zakon o družini priznal pravico do poroke vsem parom, ne glede na njihovo spolno usmerjenost.
