Tretja največja občina v Sloveniji bo, kot vse kaže, dobila novega župana, ker Boštjan Trilar, kot je večkrat javno napovedal, ne bo več kandidiral. Šušljanje o kandidaturi je zdaj dobilo potrditev: »Odločil sem se, da skušam Kranj vrniti tja, kamor sodi. Otroštvo sem preživljal v mestu, kjer je bilo ogromno odličnih tovarn, še več izjemno sposobnih in znanih športnikov. Kranj je bil močan, znan, ugleden. Danes postaja spalno naselje Ljubljane, a ima mnogo neizkoriščenih potencialov. Zato potrjujem, da bom kandidat na lokalnih volitvah. Za zdaj imam podporo stranke SD, tudi nekaj zagotovil iz drugih strank. Prepričan sem, da zmoremo več in bolje.«

Do predvolilne kampanje za lokalne volitve je še daleč. Prav tako kot do Santiaga de Compostelle po Jakobovi romarski poti.

Res je, gre za okoli 920 kilometrov hoje in to bo idealna priložnost za načrte in premislek o tem, kaj Kranj pričakuje in kaj lahko dobi, če bom izvoljen. Ne bi šel na pot, če ne bi imel volje za premagovanje te svetovno znane poti, ne bi kandidiral za župana, če ne bi bil prepričan o uspehu, ki pa ni neka funkcija ali stolček, ampak jamstvo preobrazbe.

Najprej boste morali postati »pravi Kranjčan«.

To sem vedno bil in bom. Tu sem rojen, tu sem bil srečen otrok in iz Kranja sem odšel iskat nove izzive. Zdaj se vračam, dejansko. Ne bom »navidezno prebival« na nekem naslovu kot kdo pred mano, dejansko želim biti Kranjčan. Sem drugič poročen, imam dva otroka, svoje zasebno življenje želim povezati s Kranjem prav tako močno, kot želim Kranju odpreti nove poti.

Ni za obljube še prezgodaj? Do zdaj so jih ponujali vsi politiki, župani…

Vodil sem Zavarovalnico Triglav, ki kot finančna ustanova močno presega okvire Slovenije. Dolga leta delujem v vaterpolu in sem nedavno znova (p)ostal predsednik hokejske zveze. Poznam ogromno poslovnežev, vlagateljev, ljudi z vizijo in tudi denarjem. Kranj je treba odpreti tem tokovom, ne gre le za trošenje proračunskega denarja. Ne, treba je pritegniti vlagatelje, treba je Kranju povrniti sloves obetavnega okolja za mlade, za nove zaposlitve, za nove ideje.

Ne boste edini kandidat. Ali pričakujete v jesenski kampanji tudi »nizke udarce«?

Navajen sem vsega. Sem javna osebnost dolga leta in to pomeni, da sem izpostavljen. Temu se ne izogibam, a se znam postaviti zase in za svoje ideje. Za povrh znam začrtano tudi uresničiti. Zato kot župan želim biti tisti, ki deluje razvojno, ne samo govori o tem. Ne kandidiram proti nikomur, a že zdaj sem med pogovori v krajevnih skupnostih, z intelektualci, upokojenci, mladimi zaznal, da Kranju manjka zagona. Mladim je treba dati možnosti, da v tem okolju svoje načrte in sanje uresničijo – zato morajo imeti službo, stanovanje. Ne morem zagotoviti vsega, lahko pa kot župan vplivam, da to naredimo skupaj. Poudarjam, da ne kandidiram proti nikomur, znam poslušati in sprejemam dobre zamisli.

Sliši se lepo, a Kranj ostaja brez nove avtobusne postaje, tržnice, vadbenega centra, kar so obljubljali vsi župani do zdaj. Proračun pa ponuja tudi v prihodnje premalo za vse želje, načrte?

Razumem stvarne okvirje, a imam seveda svoje zamisli, kako preseči omejitve. Zato sem prepričan, da bom kot župan pokazal in dokazal, da Kranj lahko napreduje. Tu živijo trmasti, ustvarjalni in delavni ljudje – to je kapital, ki me navdaja s prepričanjem, da nam bo uspelo. Ne vem, ali bom zmogel prehoditi Jakobovo pot, ker je to huda preizkušnja. A tako je tudi z župansko funkcijo: če se ne bi upal lotiti, ne bi nikoli vedel, kaj zmorem.