Med nemškim prebivalstvom je še posebej moteče odmevala s pogodbo dana zaveza gospodarsko izčrpane Nemčije o plačilu 132 milijard mark reparacij. S prihodom Adolfa Hitlerja na oblast je prišlo v nemški politiki do popolnega preobrata. Kljub prepovedi se je država začela intenzivno oboroževati, kar so v Evropi in v svetu zaznali kot resno nevarnost svetovnemu miru, zaradi česar je Društvo narodov (predhodnik današnje OZN) 23. maja 1934 v Ženevi sklicalo razorožitveno konferenco, na kateri Nemčija po izstopu iz Društva narodov leto pred tem ni neposredno sodelovala. Razorožitvena konferenca je bila sprva načrtovana za oktober 1933, vendar se je zaradi številnih nesoglasij med vodilnimi silami tistega časa začela z več kot polletnim zamikom. Nesoglasja med zavezniki so prihajala na plan tudi med samo konferenco, zaradi česar ta ni prinesla želenega učinka.
Kako je prišlo do preokreta v Ženevi
Pariz, 9. junija. AA. V zvezi s sporazumom in z včerajšnjimi dogodki v Ženevi je zanimivo omeniti, kaj je najbolj vplivalo na angleško javno mnenje in na angleško vlado, da sta izpremenili svoje dosedanje stališče o razorožitvi. Na angleško javnost je po vsej priliki napravil mogočen vtis govor, ki ga je imel maršal Petain v finančnem odboru francoskega parlamenta, kjer je zagovarjal kredit treh milijard za narodno obrambo. V tem svojem govoru je med drugim izjavil, da razpolaga Nemčija sedaj z enako vojno močjo, kakor leta 1914. Ta izjava je napravila v Londonu pravo senzacijo. (…)
Obeta se huda diplomatska borba
Pariz, 9. junija. AA. Dočim piše večina pariških listov z zadovoljstvom o sporazumu v Ženevi in naglaša, da je po zaslugi Barthouja in zaradi pomirljivega stališča francoske delegacije zmagalo francosko stališče o varnosti, pa Pertinax, ki je prvi poročal o sporazumu, ni preveč navdušen glede na zadnje dogodke v Ženevi. V današnji številki »Echo de Parisa« pa še v tej zvezi med drugim:
Kompromis, dosežen v Ženevi je kaj skromen. Konferenci so določili program dela, ki pa je nedoločen in docela dvoličen. Po tem programu ne bo prišlo do sestanka splošnega odbora konference vse dotlej, dokler predsedništvo ne sestavi popolnega besedila bodoče konvencije o razorožitvi. Angleški vladi pa se bo treba prihodnje mesece odločiti, ali želi skleniti sporazum z Francijo ne glede na posledice, ki bi nastale iz Berlina. (…)
V kotlu mednarodne politike
Društvo narodov kot središče mednarodne politike ni samo ustanova, obsegajoča 50 držav, od katerih nekatere plačujejo, druge pa ne plačujejo svojih prispevkov, nekatere mislijo iskreno, druge se pa ženevski ustanovi bodisi posmehujejo ali jo pa zaničujejo, nekatere se je pa tudi po pravici boje. (…)
Državniki in diplomati se najprej sestanejo pri koktailu ali limonadi, kakršen imajo pač okus, ali pa se zbero v kuloarjih, kjer tekmujejo med seboj fotografi, kjer imajo novinarji dolga ušesa ter goje svoje znane in neznane načine indiskretnosti, kjer se vedno suče pol tucata mednarodnih vohunov, ki marsikaj izvohajo, drugo si pa izmislijo in gredo s tem na trg bulvarne politike. Človek kar verjeti ne more, da se baš v teh kuloarjih ljudje sporazumevajo, da nastajajo tu nove misli, da vplivajo tu na državnike novinarji, ki često polože diplomatom v usta odgovor, o katerem se jim niti sanjalo ni. (…)
Slovenski narod, 9. junija 1934
Polnočni sporazum, ki bo rešil videz, da ni prišlo do popolnega poloma
Ženeva, 8. junija, b. Prve uradne vesti o nočnem sporazumu med Francijo in Anglijo objavlja Reuterjev urad. Po tej vesti je bil po polnoči dosežen med francoskim zunanjim ministrom Louis Barfhoujem, angleškim čuvarjem državnega pečata lordom Edenom in ameriškim delegatom na razorožitveni konferenci Normanom Davisom sporazum o tekstu resolucije, ki bo dostavljena vladam v potrditev. Seja predsedstva razorožitvene konference, ki bi se imela vršiti danes opoldne, se je odgodila na 14.45, medtem ko je bil glavni odbor razorožitvene konference sklican ob 16. Splošno smatrajo, da postaja položaj v Ženevi vsak dan boljši. (…)
Isti dopisnik čuje, da je sovjetska delegacija odklonila ta sporazum in se računa, da bodo radi tega sovjeti zapustili konferenco, če bi bila resolucija danes sprejeta.
Slovenec, 9. junija 1934
Nemška ugotovitev
Berlin, 9. junija AA. »Völkischer Beobachter« ugotavlja ironično, da je razorožitvena konferenca rešena, ker je rodila novo listino. Vse kaže, pravi list, da so v Ženevi pozabili, zakaj je Nemčija 13. oktobra zapustila Društvo narodov. Ti razlogi še vedno obstojajo. Nemčija se ne bo vrnila v Ženevo brez zagotovitve enakosti pravic.
Ženevski rezultati
Ženeva, 9. jun. p. Glavni odbor razorožitvene konference je končal svoje delo ter ob koncu sprejel resolucijo, ki vsebuje program nadaljnjega dela razorožitvene konference. V ženevskih krogih ne prikrivajo, da glavni odbor ni dosegel kakih posebnih uspehov. Končni rezultat vseh debat posvetovanj in pogajanj je ta, da se priporoča novo in nadaljnje proučevanje razorožitvenega problema in da se osnuje še poseben odbor, ki naj sestavi predloge o nadaljnjih ukrepih, s katerimi bi se preprečilo novo in še večje oboroževanje. Uspeh ni tak, kakor se je pričakoval, vendar pa je tokratno zasedanje glavnega odbora in predsedništva razorožitvene konference imelo za posledico, da so prišli zastopniki velikih in malih držav v stike, da so mogli premeriti svoja naziranja in da je postalo politično ozračje mnogo jasnejše, nego je bilo še pred mesecem dni. (…)
Jutro, 10. junija 1934
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
