Avstrijski kancler Sebastian Kurz je danes napovedal, da bo država zaprla sedem mošej, in potezo označil kot zatiranje političnega islama. Več deset imamom pa grozi izgon iz države zaradi suma prepovedanega financiranja iz tujine. Med mošejami je ena s povezavami s Turčijo, zato je takoj sledila ostra kritika iz Ankare, ki ima z Dunajem že nekaj časa vse slabše odnose. V uradu turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana so odločitev konservativne avstrijske vlade označili za »islamofobično, rasistično in diskriminatorno«.
Od sedmih mošej, ki jih zapirajo, so štiri na Dunaju, dve v deželi Zgornja Avstrija in ena na Koroškem. Minister za kulturo Gernot Blümel je pojasnil, da turško mošejo na Dunaju zapirajo zaradi suma desničarskega ekstremizma in ker ni pridobila ustreznega dovoljenja za delovanje pri Avstrijski skupnosti za islamsko vero, krovni skupini muslimanov v državi. Mošeja naj bi bila pod vplivom turške nacionalistične mladine Sivi volkovi. Vsaj šest arabskih mošej pa zapirajo zaradi salafističnih stališč, ki naj bi jih pridigali v njih.
Pod drobnogledom turški agenti
Predstavniki avstrijske vlade so dejali, da bi lahko izgnali do šestdeset imamov, med njimi tiste, ki pripadajo Turško-islamskemu združenju za kulturno in družbeno sodelovanje v Avstriji (ATIB). Gre za skupino, ki je blizu turški vladi. Bivši poslanec Zelenih Peter Pilz je lani objavil poročilo o dejavnostih turških agentov pod zavetjem ATIB. Vohunili naj bi za Turki v Avstriji in domnevnimi pripadniki gibanja klerika Fetullaha Gülena, zapriseženega Erdoganovega tekmeca, ki ga Ankara obtožuje organizacije spodletelega državnega udara. V Avstriji živi 116.000 Turkov s turškim državljanstvom. Muslimanov je v državi 600.000.
Začelo se je z uprizoritvijo bitke za Galipoli
Kot je tudi sporočila vlada na Dunaju, se je za zaprtje mošej odločila na podlagi zakona iz leta 2015, ki je prepovedal financiranje verskih skupin iz tujine in muslimanske organizacije zadolžil, da imajo »pozitivne poglede na avstrijsko državo in družbo«.
»Za vzporedne islamske politične družbe in težnje k radikalizaciji v naši državi ni prostora,« je rekel Kurz. Ob izjavi je zraven njega stal podpredsednik vlade in vodja skrajno desnih svobodnjakov Heinz-Christian Strache. »To je šele začetek,« je rekel.
Preiskavo mošej so avstrijski organi uradno sprožili potem, ko so v eni od njih pod okriljem turške ATIB uprizorili predstavo bitke za Galipoli med prvo svetovno vojno, ko so zavezniki neuspešno poskušali doseči Carigrad in izsiliti izstop otomanskega cesarstva iz vojne. Avstrijski mediji so poročali, da so med predstavo o bitki, ki je bila ena zadnjih zmag otomanskega imperija, otroci igrali ubite v bitki in ležali po tleh, pokriti s turško zastavo.
