Letošnje odprtje nove migrantske poti, po kateri prebežniki s pomočjo tihotapcev poskušajo iz Grčije skozi Albanijo, Črno goro, BiH, Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo prispeti na zahod Evropske unije, je poskrbelo za večje skupne aktivnosti policij in notranjih ministrstev te regije. Na Brdu pri Kranju so šefi policij teh držav ugotavljali, da poleg obstoječe migracijske poti skozi Makedonijo, Srbijo in Hrvaško odprtje nove poti zahteva še dodaten napor pri preprečevanju nezakonitih migracij. Njihovo število sicer ni alarmantno, še zdaleč ni tako visoko kot pred slabimi tremi leti ob veliki migracijski krizi. V BiH je denimo od začetka leta nezakonito vstopilo okoli 5800 migrantov, večina pa se jih odpravi naprej proti Zahodu. Še okoli 1800 jih vztraja v Bosni, največ pri Bihaću ob meji s Hrvaško. Na vsem balkanskem območju vključno z Grčijo naj bi bilo okoli 80.000 migrantov. Večina je tukaj obtičala po zaprtju zahodnobalkanske migracijske poti.
Kljub temu da so te številke migrantov precej manjše v primerjavi z dnevnimi prehodi nekaj tisoč prebežnikov med veliko migracijsko krizo, pa policije iz regije zdaj želijo bolje sodelovati. Takšno zavezo so si dale že lani, zdaj pa jo ponovno obujajo z namerami okrepljenega operativnega sodelovanja. Z izmenjavo kakovostnih in pravočasnih podatkov o prehajanju meja in gibanju migrantov naj bi države dobile boljšo sliko, na katerih točkah pogosto težko nadzorovanih zelenih meja med državami bi lahko prihajalo do največjih pritiskov tihotapcev.
Želijo biometrično registracijo migrantov
»Leto 2015 in takratne migracije se ne smejo ponoviti. Države se ne smejo neenotno zoperstavljati temu problemu,« je včeraj dejal bošnjaški notranji minister Dragan Mektić, ko je v Sarajevu gostil konferenco devetih držav regije, na kateri so razpravljali o nujnih ukrepih za preprečevanje nezakonitih migracij. Ministri so se zavzeli za iskreno izmenjavo informacij in tudi za pomoč Evropske unije. Zanjo je poleg BiH zaprosila še Albanija.
Predstavniki notranjih ministrstev vzdolž migracijskih poti po Balkanu so se strinjali, da bi države morale vzpostaviti svoje nacionalne baze biometričnih podatkov o registriranih beguncev. Tako bi nato namreč ob izmenjavi teh podatkov lažje spremljali njihovo gibanje, vse tiste, ki niso zaprosili za mednarodno zaščito, pa bi s pomočjo teh podatkov lahko tudi vračali.
Pozvali so tudi k doslednemu spoštovanju dvostranskih dogovorov o vračanju nezakonitih migrantov, prav tako so se zavzeli za organiziranje posebnih letal, s katerimi bi migrante vračali v njihove domovine. Le s takšnim sodelovanjem v operacijah Frontexa bi bilo namreč po njihovem mnenju mogoče preprečiti, da regija ne bi postala migrantski žep. Če bi se to vendarle zgodilo, bi lahko prišlo do precejšnjih varnostnih in političnih težav v teh balkanskih državah, so še opozorili.
Medtem ko se število migrantov po balkanskih migracijskih poteh rahlo povečuje, se število prosilcev za azil v EU zmanjšuje. V prvih štirih mesecih letos je njihovo število upadlo na 176.000, kar je skoraj 20 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.
Komentara 16
