Ker še ni znano, kaj bo z vloženo ustavno presojo za državni prostorski načrt za traso tretje razvojne osi od Šentruperta do Velenja, nadzorni svet Darsa še vedno ni dal soglasja za podpis pogodbe za omenjeni odsek. Ta trenutek sicer potekajo parcelacije gozdnih zemljišč, a še nobenega, tako pravijo v Darsu, niso odkupili. To so predstavniki Mladinske iniciative za tretjo razvojno os izvedeli na nedavnem sestanku, po katerem se ne morejo znebiti občutka, da se začetek gradnje sodobne ceste, na katero tako Šalečani kot Korošci težko čakajo, spet odmika.
Vmesni rezultati študije
Kot smo že poročali, je ministrstvo za infrastrukturo prek Darsa za traso od Slovenj Gradca prek Otiškega Vrha do Holmca na pobudo civilnih iniciativ naročilo novo prometno študijo, ki naj bi pokazala, katera trasa tretje razvojne osi je na tem odseku najbolj smiselna. Te ugotovitve naj bi bile tudi podlaga za izdelavo državnega prostorskega načrta. »Pripravljalec študije je predstavil variante, pri čemer še niso bili upoštevani ekonomski učinki. Ti naj bi bili znani do konca junija,« pravi Aljaž Verhovnik, koordinator mladinske iniciative, ki vodi aktivnosti pod sloganom Hoč'mo cesto.
Iz Linealove študije izhaja, da je načrtovana gradnja štiripasovnice v več fazah od Slovenj Gradca do Otiškega Vrha in Raven. Na odseku Holmec–Poljana je predlagana rekonstrukcija obstoječe ceste. Da bi čim več prometa preusmerili na nove trase, iščejo tudi nadaljnje optimizacije glede ključnih priključkov na glavno cesto. Končni rezultati nove študije naj bi bili znani v začetku julija.
Roki se že odmikajo
Verhovnik ob tem opozarja, da se roki že odmikajo od dogovorjenih v protokolu o gradnji tretje razvojne osi na Koroško. Po protokolu naj bi se projektiranje na odseku Šentrupert–Velenje–Slovenj Gradec namreč začelo že decembra lani, a je bila pred kratkim s projektantom podpisana zgolj pogodba za odsek Velenje–Slovenj Gradec. Verhovnik opozarja tudi na čimprejšnjo rešitev ustavne presoje za umeščanje odseka Šentrupert–Velenje, saj Koroška, tako kaže, ostaja talec spodnjega dela trase. »Več kot očitno je, da dokler situacija v spodnjem delu ne bo formalnopravno rešena, Korošci te ceste ne bomo videli,« meni Verhovnik. In nadaljuje: »V času, ko vsi čakamo na novo vlado s polnimi pooblastili, se je pokazalo, da bo treba še veliko postoriti, da se bo projekt tretje razvojne osi premaknil naprej.«
