Srečko Gombač se je znašel pred goro papirjev, pred kubičnim metrom dokumentacije, za katero je, ko jo je raziskoval, ugotovil, da je pomembna. To je zapuščina njegovega tasta, inženirja Martina Severja, ki je bil nadušen inovator in je poskrbel za nekaj pomembnih inovacij predvsem na področju lahkih gospodarskih vozil. Da lahko dediščina navdušenca nad tehniko, ki je bil zaposlen v Industriji motornih vozil (IMV) iz Novega mesta, osvetli del tehniške zgodovine, se je strinjal kustos Boris Brovinsky in padla je ideja, da bi priredili razstavo, ki si jo lahko v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri ogledate do decembra. »Njegov opus je pomemben predvsem z vidika začetkov in razvoja lahkih gospodarskih vozil pri nas. Pogosto slišimo, da smo imeli le montažno oziroma licenčno industrijo. A to ne drži. Razmišljanje, da smo znali le montirani in sestavljati, bi se ohranilo, če eksponatov, ki kažejo nasprotno, ne bi pravočasno zbrali in pokazali,« je povedal Boris Brovinsky.

Vodilni proizvajalec počitniških prikolic

Eden največjih dosežkov je Martinu Severju uspel, ko je konstruiral prvo serijsko kombinirano vozilo v Sloveniji. Leta 1957 se je zaposlil v novomeškem podjetju Motomontaža, predhodniku IMV. Leto zatem je podjetje pod njegovim vodstvom pripravilo povsem novo konstrukcijo dostavnega vozila z nosilnostjo 1000 kilogramov. Predstavili so ga na velesejmu v Zagrebu in poželi izjemen odziv. To je bil začetek uspešne zgodbe, sledila je množična proizvodnja. Izdelovali so 50 različic kombija z različnimi namembnosti, od tovornega do kombija za prevoze ljudi.

Kot je povedal Srečko Gombač, je Jugoslavija sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja nujno potrebovala devize. Zato je bilo treba pospešiti izvoz. Martin Sever se je domislil izdelka, ki je uresničil želje oblasti – izdelovati so začeli počitniške prikolice. V drugi polovici sedemdesetih let in na začetku osemdesetih je bil IMV največji evropski proizvajalec, izvažali so v Francijo, Nemčijo, Italijo, na Švedsko… Naredili so 37 različnih tipov in več kot 500 različic prikolic. »Bile so izjemno kakovostno izdelane. V podjetju so imeli posluh za želje kupcev in tako so razvijali vse sodobnejše tehnološke postopke. Iz skromnih škatel na kolesih, ki so jih sprva izdelovali, so razvili majhna luksuzna stanovanja, v katerih je družina lahko preživela dopust,« je dodal Gombač. Sever je sodeloval pri konstrukciji kombiniranega vozila, počitniških prikolic, terenskega vozila, avtodomov in tudi pri prvih poskusih razvoja mobilnih hiš. V IMV je bil zaposlen do leta 1979, potem se je ukvarjal z zgodovino meroslovja na Slovenskem. Izdal je nekaj brošur, zgodovinske knjige pa mu ni uspelo dokončati.

Privlačila so ga tudi letala

Martina Severja je tehnika privlačila že v otroštvu, ko je odraščal v Trnovem blizu Ljubljanice. Navduševal se je tudi nad čolni in letali. Dolgo časa se je želel posvetiti izdelovanju letal, za kar pa med poklicno potjo ni imel časa. Več ga je našel, ko je bil v pokoju. Med drugim je skupaj z inženirjem Andrejem Bitencem izdelal letalo vrabec, ki ga potniki na brniškem letališču vidijo, ko vstopijo v glavno zgradbo.

»S takšnimi letali so leteli pred drugo svetovno vojno. Niso omogočala pravega jadranja po zraku, ampak drsni let. Letalo so spravili na travnati breg in ga nato vlekli z elastično vrvjo po bregu navzdol, da se je odlepilo od tal in letelo kakšno minuto,« je dejal Brovinsky in dodal, da izdelavo tega letala vidi predvsem kot obujanje starih tehnik. »Ideja je bila, da bi s tem nadaljevali, a je bilo prepozno.« je dodal Srečko Gombač.