Še pred tednom dni je bilo vse skupaj videti veliko slabše, saj je poglobitev politične krize v Italiji prestrašila evropske borze, pri investitorjih pa obudila skrbi o finančnem kolapsu naše zahodne sosede. Populistični stranki Gibanje petih zvezd in Liga sta si namreč z vsemi močmi prizadevali, da bi italijanski predsednik Sergio Mattarella potrdil evroskeptika Paola Savona za novega finančnega ministra. Predsednik je zahtevo zavrnil in zaupal sestavo vlade Carlu Cottarelliju, za katerega se je predvidevalo, da bo izgubil glasovanje o zaupnici v italijanskem parlamentu. Po zavrnitvi predlagane vlade so se zahtevani donosi dvoletnih italijanskih obveznic več kot podvojili na slabih 2,4 odstotka.
Sočasno z rastjo zahtevanih donosnosti so evropski delniški indeksi začeli drseti navzdol in končali trgovalni dan v rdečih številkah. Kasneje sta nato populistični stranki predlagali nov seznam članov vlade, ki ga je italijanski predsednik Mattarella odobril. Prejšnji petek je Italija tako dobila novo vlado pod vodstvom profesorja prava Giuseppeja Conteja. Tudi finančni trgi so zelo pozitivno sprejeli konec italijanske politične krize, znižali pa so se tudi zahtevani donosi na italijanske obveznice. Konec politične krize je zelo pomagal tudi evropskim delniškim trgom, ki so ponovno začeli pohod proti doseženim zgodovinskim vrhom iz januarja 2018.
Seveda konec prejšnjega trgovalnega tedna ni bil dovolj »razburljiv«, zato je predsednik Trump po dolgih tednih miru na fronti trgovinske vojne razglasil uvedbo carin na uvoz jekla in aluminija iz Mehike, Kanade in EU. Objava je zelo presenetila investitorje po svetu, kar se je takoj odrazilo na svetovnih delniških trgih.
Navkljub vsem negativnim novicam se je v začetku tedna na borze ponovno naselil optimizem. V jadra svetovnih borz je zapihal nov veter, tečaji pa so v zadnjih dneh lepo pridobili. Vlagatelji v ameriški energetski sektor so bili sicer razočarani, saj je izgubil slabe štiri odstotke. Krivdo za zdrs energetskega sektorja lahko pripišemo ceni WTI surove nafte, ki je v zadnjih dveh tednih izgubila skoraj 12 odstotkov in se spustila na območje okoli 65 dolarjev za sodček. Razloga za nagli upad cene WTI surove nafte sta povečana ameriška proizvodnja in skrbi vlagateljev, da bodo OPEC in zaveznice naftnega kartela povečale lastno proizvodnjo.
