Tako je v ambulanto za nosečnice s kroničnimi boleznimi na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana prišla mlajša nosečnica s sladkorno boleznijo tipa 1. Noseča je bila že devet tednov; bila je slabokrvna in imela znake ledvične okvare. »Gospa si je zelo želela otroka in odločili smo se, da bomo nosečnost nadaljevali in jo spremljali,« je opisala porodničarka Lili Steblovnik. Zdravili so jo s številnimi zdravili, s katerimi so pomagali vzdrževati čim bolj optimalne pogoje za razvoj nosečnosti in slabšanje ledvične bolezni. V 20. tednu nosečnosti je ultrazvočni pregled pokazal, da pretok krvi skozi maternico ni bil dober. Krvni tlak se je kljub zdravilom višal, ledvice so delovale vedno slabše. V 24. tednu je gospa začela tožiti zaradi glavobola, bliskanja pred očmi, začela je otekati: ultrazvočna preiskava je pokazala, da plod ne raste več. Treba je bilo ukrepati in gospa je rodila v 26. tednu s carskim rezom. Otrok je tehtal 640 gramov, kar je manj, kot bi moral. Tri mesece po porodu se je delovanje maminih ledvic vrnilo na raven pred nosečnostjo. Otroka so v intenzivni enoti porodnišnice odpustili šest mesecev po porodu, ko je imel 3,5 kilograma. Imel je kronično bolezen pljuč, možgansko razdražljivost, iz česar bi se lahko razvila cerebralna paraliza, dimeljski kili, notranje krvavitve, najverjetneje ni slišal in imel je kup drugih težav. »Porajajo se vprašanja, ali bodo otroci, ki preživijo, kasneje zdravi in kakšna bo kakovost njihovega življenja. S tem mora razčistiti par sam; mi smo tukaj, da pomagamo in upamo, da bo otrok čim bolj normalno odraščal,« razmišlja Steblovnikova.
Kljub velikim težavam pa se lahko stvari končajo tudi dobro. Tako so Špeli Jamšek iz Boštanja hudo ledvično okvaro odkrili šele med nosečnostjo pred 16 leti. Stanje njenih ledvic je bilo tako slabo, da so ji zdravniki povedali, da bo morala začeti z dializo, in to vsakodnevno, če želi rešiti otroka. Jamškova je takrat prvič slišala za dializo in šok je bil hud, se spominja. Tako je začela z dializo v novomeški bolnišnici. »Bilo je zelo naporno: dializo sem imela vse dni v tednu razen nedelje. Ob šestih zjutraj sem šla od doma, preživela štiri ure na dializi in ob dveh popoldne prišla domov.« Tako je bilo tri mesece. V porodnišnici so nato ugotovili, da otrok ne dobiva dovolj hrane in kisika, ter se odločili za carski rez. Med posegom je Jamškova doživela novo težavo, epileptični napad, in padla v komo, iz katere se je zbudila po sedmih dneh. Sin se je rodil s sedmimi meseci, ko je imel 1380 gramov. Po mesecu dni sta prišla iz porodnišnice. Žal se delovanje njenih ledvic po porodu ni izboljšalo in je morala nadaljevati dializo trikrat na teden, kot je običajno. Epileptični napadi so izzveneli šele, ko so ji čez nekaj let presadili ledvico. »Srečna sem, da se je vse dobro končalo. Sin je zdaj star že 16 let, zdrav in srečen v življenju,« je zadovoljna Špela Jamšek. lo
