V drugi polovici prihodnjega leta naj bi tudi pri nas zaživela prva hiša, v kateri bo celostno poskrbljeno za obravnavo otrok žrtev kaznivih dejanj. »Letno imamo od 600 do 1200 primerov otrok žrtev kaznivih dejanj, okoli 10 odstotkov spolne narave. Pogosto so neustrezno obravnavani. V tujini je bila že pred leti ustanovljena prva hiša za otroke. Projekt Barnahus je najprej zaživel na Islandiji, potem pa se je razširil, predvsem na skandinavske države, delno tudi na Hrvaško. V njej je otrok v najkrajšem času obravnavan z vseh plati in deležen vseh oblik pomoči, vse se dogaja na enem mestu, Vse s ciljem, da bi preprečili njegovo nadaljnjo viktimizacijo,« je projekt, po katerem se zgledujemo, na kratko opisal pravosodni minister Goran Klemenčič.
Najprej žrtve spolnih deliktov
Otroku sta v takšni hiši zagotovljena zdravstvena oskrba in pregled, strokovnjak z njim opravi forenzični intervju, ki se posname ali neposredno prenaša v razpravno dvorano na sodišču, otrok pa dobi tudi v takšnih trenutkih prepotrebno psihološko podporo in podporo socialnih služb. Na voljo je tudi pomoč staršem, ki niso storilci. Celovita, hitra in usklajena obravnava pripomore k temu, da se otroka ne izpostavlja dodatnim travmam ob večkratnem ponavljanju opisa dogodka, pošiljanju na različne institucije zaradi zdravniških pregledov, izvedbe zaslišanj in podobno. Barnahus je na Islandiji začel delovati leta 1998 kot pilotni projekt, od takrat so obravnavali več kot 4000 otrok. V tem času se je število raziskanih kaznivih dejanj na leto povečalo za več kot dvakrat, število vloženih obtožnic potrojilo, število obsodb pa podvojilo. Predvsem pa se je občutno izboljšalo psihično stanje žrtev in njihovih družin, opozarjajo na pravosodnem ministrstvu.
Tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je poudarila, da pri nas kljub napredku na tem področju za otroke žrtve še vedno ni poskrbljeno, kot bi bilo treba. »Sob na centrih za socialno delo, namenjenih zaslišanju otrok, še vedno ne uporabljajo vsi. Preveč je izvedencev, postopki so predolgi,« je nizala Nussdorferjeva. Toda glede projekta Hiša za otroke so vsi optimistični, pravijo, da imajo zelo močno podporo. »Stopili smo skupaj in iščemo rešitve, prilagojene naši zakonodaji… Iščemo hiter in učinkovit postopek, da otrok ne bo znova viktimiziran. V dveh konkretnih primerih zlorab otrok smo model že preizkusili,« je dejala Tina Brecelj, vodja medresorske delovne skupine, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstev za šolstvo, zdravstvo in pravosodje, ljudje iz policije, sodstva, tožilstva. Po besedah Sabine Klaneček, ki projekt vodi na pravosodnem ministrstvu, nameravajo v prvi hiši za otroke obravnavati žrtve spolnih deliktov. Potem se bodo odločili, kako naprej. »Razmišljamo o treh hišah,« je načrte razkrila Klanečkova.
Dober odziv županov
Po Klemenčičevih besedah računajo, da bodo prek tako imenovanega norveškega finančnega mehanizma za projekt dobili 1,7 milijona evrov. A četudi podpore ne bo, to ne bi smelo biti ovira. Na vprašanje, kje bo prva slovenska hiša za otroke, je Klemenčič odvrnil, da so pozvali več županov, če bi sodelovali pri projektu, in jih vprašali, ali imajo na voljo primerne prostore. »Odziv je bil res dober, dobili smo nekaj zelo pozitivnih odgovorov,« je izjavil minister.
