Podjetje Aerodrom Maribor v lasti kitajskega kapitala je lansko poslovno leto sklenilo s skoraj dvema milijonoma evrov izgube. Tudi letošnje poslovanje za zdaj ne doživlja vzgonskega vetra, saj so do konca maja našteli manj kot 2200 potnikov, v svojem poslovnem načrtu pa so jih napovedali kar pol milijona. Kljub temu pristojno ministrstvo ne razmišlja o tem, da bi prekinilo koncesijsko pogodbo in poiskalo novega upravnika letališča Edvarda Rusjana Maribor.
Prihodki ne pokrijejo niti stroškov dela
Podjetje Aerodorm Maribor, ki ga vodita Boris Bobek in uradni družbenik Lingkun Meng, je lani podvojilo bilančno izgubo in ta zdaj znaša že dobre tri milijone evrov, prihodki pa ne zadoščajo niti za pokritje stroškov dela, ki imajo poleg plačila mesečne najemnine državi v višini 95.000 evrov največji delež v stroških Aerodroma Maribor.
Kitajski vlagatelji s svojim dosedanjim delom niti približno ne izpolnjujejo resolucije o nacionalnem programu razvoja civilnega letalstva do leta 2020. V njej je namreč zapisano, bi moral obratovalec zagotoviti dolgoročno stabilno obratovanje aerodroma. Letališče Edvarda Rusjana Maribor bi moralo igrati tudi pomembno vlogo spodbujevalca gospodarske rasti regije in obenem zagotavljati enakomeren regionalni razvoj civilnega letalstva ter povezanost z drugimi prometnimi sistemi. Aerodrom Maribor bi moral zagotavljati tudi večjo gospodarsko dostopnost regije in povečati mobilnost tukajšnjega prebivalstva.
Na vprašanje, ali so v sedanjih razmerah izpolnjena določila resolucije, so na ministrstvu za infrastrukturo odgovorili, da bo najemnik udejanjil vse naložbe in aktivnosti, ki jih je zapisal v svoj poslovni in razvojni načrt za obdobje 2016–2031. Iz odgovora ministrstva izhaja še to, da se država zadovoljuje s tem, da letališče deluje in da Aerodrom Maribor vzdržuje letališko infrastrukturo. In da verjamejo v visokoleteče napovedi iz poslovnega načrta, ki so ga Kitajci predložili v razpisni dokumentaciji, »v katerem je prikazan velik potencialni preskok v delovanju letališča v prihodnosti«.
Glede obsega potniškega in tovornega prometa je edini pogodbeni pogoj ta, da mora Aerodrom Maribor v letu 2021 zagotovi najmanj 13.063 potnikov in 89,21 tone tovora na leto. »Če Aerodrom Maribor ne bo dosegel dogovorjenega prometa, lahko ministrstvo odstopi od pogodbe;« so zapisali.
Namesto da bi država pritisnila na koncesionarja ali celo prekinila pogodbo, je lani – na podlagi uredbe o pogojih in merilih za dodelitev pomoči letališčem državnega pomena – nakazala Kitajcem 185.000 evrov državne pomoči. V zameno za dobljeno državno pomoč je moral Aerodrom Maribor zagotavljati obratovanje letališke infrastrukture in storitev služb na letališču, poudarjajo na ministrstvu, poleg tega so morali zagotoviti še možnost podaljšanja obratovalnega časa.
V Aerodromu Maribor trdijo, da se bo poslovni preboj zgodil po sprejetju državnega prostorskega načrta za območje letališča in po podaljšanju letališke steze. Vlada Mira Cerarja je že zagotovila 3,3 milijona evrov za spremembo državnega prostorskega načrta, ki naj bi omogočil podaljšanje steze s 2500 na 3300 metrov in širitev letaliških zgradb. Načrt bo ta mesec doživel prvo javno razpravo. Dograjena letališka infrastruktura naj bi omogočala, da bi tukaj vzletelo in pristalo 20 potniških in sedem tovornih letal, največje potniško letalo, ki bi lahko pristalo na novi stezi, bi bilo airbus 330/200, je poročal Večer.
»Treba je poiskati odgovorne!«
Dogajanje v Mariboru je pod svoj kritični drobnogled znova vzel hrvaški strokovnjak za letalstvo Alen Šćuric. »Mariborska pravljica se ni udejanjila,« je naslovil svoj prispevek na spletnem portalu Tango Six, v katerem je spomnil na vse neizpolnjene napovedi kitajskih investitorjev, ki trenutno ponujajo zgolj dva tedenska leta na progi Maribor–München–Antwerpen. V sklepnem komentarju Šćuric ugotavlja, da ni absolutno nobenega razloga, zakaj bi se še zmeraj verjelo visokoletečim napovedim. »Zdaj je treba poiskati odgovorne za to, ker je Maribor izgubil veliko priložnost postati nizkocenovna alternativa Gradcu, Ljubljani in Zagrebu. Na žalost so nerealni in neudejanjeni projekti pahnili Maribor za več let v preteklosti in popolnoma uničili priložnost, ki jo je imel aerodrom.«
