Novi ameriški veleposlanik v Nemčiji Richard Grenell ruši vse rekorde, kako hitro se diplomat s svojimi nediplomatskimi izjavami onstran ustaljene diplomatske prakse lahko zameri državi gostiteljici. Enainpetdesetletnemu veleposlaniku v Nemčiji trenutno nihče ne ploska, razen morda populistične in skrajno konservativne sile po vsej Evropi, ki jih veleposlanik zagovarja in želi povezati. V njegovi domovini, natančneje na ameriškem zunanjem ministrstvu, pa ne razumejo, čemu razburjenje zaradi veleposlanikovih izjav.
Navdušenec »prebujenja tihe večine« pod budnico Trumpa
Manj kot mesec dni je Grenell veleposlanik v Nemčiji. Kot osebna nominacija ameriškega predsednika Donalda Trumpa za ta veleposlaniški položaj Grenell že vse od njegovega imenovanja velja za podaljšano roko predsednika v Nemčiji z neposredno telefonsko številko Ovalne pisarne. Ko je maja nastopil svoj položaj v Nemčiji, je nemudoma poskrbel za prvo nediplomatsko potezo, ki je povzročila prvo dviganje obrvi na nemški politični sceni.
Zgolj nekaj ur po tistem, ko je predal akreditive predsedniku Franku Walterju Steinmeierju, je v Trumpovem slogu spustil svoje prvo politično sporočilo – po twitterju. Nemškim podjetjem, ki poslujejo z Iranom, je namreč po ameriškem izstopu iz jedrskega dogovora s šiitsko republiko naročil, naj nemudoma pretrgajo poslovne vezi z državo. To naročilo so v Nemčiji razumeli kot grožnjo. Predsednica socialdemokratov (SPD) Andrea Nahles je bila takrat ob vladnem molku med glasnejšimi kritiki veleposlanika in je še s politično-diplomatsko zadržanostjo razmišljala, da bi veleposlaniku kdo moral priskočiti na pomoč z učnimi urami diplomacije. A tutorja, ki mu ga je Nahlesova predlagala, si Grenell očitno ni priskrbel.
Le nekaj tednov pozneje so diplomatske rokavice med nemškimi politiki in veleposlanikom Grenellom skorajda dokončno snete, podobno kot se vse pogosteje iskri med ZDA in Evropsko unijo zaradi razhajanj o političnih, varnostnih in gospodarskih vprašanjih. Politična zadržanost nemške politike do najvišjega predstavnika ZDA na njihovih tleh, ki naj bi bil tudi v igri za veleposlaniški položaj ZDA pri Združenih narodih, je splahnela. Razlog je Grenellov intervju za ameriški desničarski portal Breitbart, v katerem je dejal, da je njegova naloga okrepiti vse konservativne politične opcije v Evropi.
»Menim, da je izvolitev Trumpa ljudem omogočila, da političnemu razredu pred volitvami ne bodo več dovolili odločiti, kdo bo na teh volitvah zmagal in kdo kandidiral,« je dejal za Breitbart, kjer je tudi dodal, da do vala podpore konservativnim silam v Evropi prihaja zaradi »propadlih politik na levici«. Ko se je nanj sprožil plaz kritik, da podpira določene politike in politične stranke, je takšne namige po twitterju zavrnil. Vztrajal pa je pri svojih besedah, da pod Trumpovim vodstvom prihaja do »prebujenja tihe večine, ki zavrača elite in njihove mehurčke«.
Najostrejše obsodbe iz Levice
Najostreje so se na Grenellove izjave odzvali v Levici, kjer so ocenili, da je treba Grenella zaradi njegovih izjav izgnati iz države. »Če veleposlanik Grenell meni, da lahko po vzoru posestnika določi, kdo bo v Evropi vladal, potem ne more biti več diplomat v Nemčiji. Če nemška vlada resno jemlje demokratično suverenost naše države, ne bi smela Grenella vabiti na klepet ob kavi, temveč bi ga morala nemudoma izgnati,« je dejala vodja poslanske skupine Levice Sahra Wageknecht. Podobno oster, a brez poziva za izgon se je do Grenella opredelil nekdanji voditelj SPD Martin Schulz: »Grenell se ne obnaša kot diplomat, temveč kot skrajno desničarski kolonialni oficir.« Nekoliko bolj zadržano so se odzvali pri največji vladni stranki CDU. »Grenellu se hitro izteka čas, da bi še lahko bil učinkovit veleposlanik, s katerim bo mogoče v tej državi delati,« je dejal Andreas Nick, član parlamentarnega zunanjepolitičnega odbora iz vrst CDU.
Še bolj previdni so bili v vladnih vrstah. Nemška kanclerka Angela Merkel včeraj med parlamentarno sejo kljub neposrednemu vprašanju poslanca ni želela komentirati Grenellovih izjav. Tudi zunanje ministrstvo je njegove besede vzelo zgolj na znanje, ob čemer je zunanji minister Heiko Maas dejal, da obstaja precej stvari, o katerih se bo treba pogovoriti. Do pogovora z veleposlanikom je prišlo včeraj, ko je Grenell obiskal državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu na predstavitvenem obisku ob nastopu veleposlaniškega položaja.
Kritje iz Washingtona
Na srečanje je prišel s kritim hrbtom State Departementa, s katerega so sporočili, da ima veleposlanik pravico do lastnega mnenja. S tem zagotovilom ameriškega zunanjega ministrstva se je nekoliko tudi olajšal pritisk med politiki, ki so se spraševali, ali veleposlanikove izjave predstavljajo vpletanje v notranjepolitične zadeve s Trumpovim blagoslovom in kot take pomenijo poglabljanje nove ameriške politike do Nemčije.
Spet drugi so bili še naprej besni, da State Departement veleposlanika ni javno okrcal. »Zaščitili so ga. Dokler se mu krije hrbet, mu je povsem vseeno, kakšna je reakcija v Nemčiji,« je ocenil nekdanji nemški veleposlanik v ZDA Jürgen Chrobog. Glavna nevarnost po njegovem mnenju pa je, da se desničarski krogi v Evropi z izjavami tega veleposlanika počutijo potrjene.
