Vsako leto zacveti pred začetkom poletja in cveti, dokler je dež ne opere. Njen omamni vonj privablja čebele v velikih rojih, ki jih človek, ko se postavi pod njeno bujno košnjo, lahko tudi sliši. Lipa je čudovito mogočno drevo, odlikuje se po dolgem življenju in izredni življenjski moči. Ni nenavadno, da lahko pozdravi vrsto tegob in bolezni, ki jih prinaša človekovo življenje. Publicist Andrej Dvoršak v knjigi Padarske bukve – tisočletja ljudskega zdravilstva razmišlja, da so že kmetje poznali zdravilno moč lipe; navsezadnje so jo sadili pred cerkvami in gradovi, sredi vasi ob vodnjakih. V severnih deželah pa so lipo namenoma sadili tudi okoli bolnišnic, da so imeli zalogo lipovega čaja, ki so ga predpisovali bolnikom z mrzlico in prehladom.
Čaj iz lipovih cvetov pospešuje potenje pri vročinskih okužbah, prav tako ga priporočajo ledvičnim bolnikom, odličen pa je tudi zoper bronhitis. Zdravi tudi dlesni, po pisnem izročilu ljudskega zdravilstva tudi čisti kri, s tem pa preprečuje aterosklerozo, vnetje žil, angino pektoris in infarkt. Je tudi rahel diuretik in zelo primeren za bolnike s protinom in revmatizmom. Ker spodbuja k znojenju, pripomore k temu, da se iz telesa izločajo strupene snovi.
Čaj pripravimo kot poparek: dve do tri žličke posušenega in zrezanega cvetja poparimo s skodelico vrele vode in pustimo stati 5–10 minut. Za kuro s potenjem navadno pijemo zelo vročega, dodamo mu lahko tudi med. Za povečanje odpornosti in preprečevanje prehlada prav tako pripravimo poparek iz ene do dveh žličk in pijemo manj vročega. Lipovega čaja pa ne smemo piti v nedogled, saj lahko povzroči srčne okvare. Za bolnike s šibkim srcem je lipovo cvetje lahko nevarno, zato naj se o njegovi uporabi posvetujejo z zdravnikom.
Lipo imajo radi tudi čebelarji, saj je zelo medonosna drevesna vrsta. Na cvetovih lipe čebele najraje nabirajo medičino zjutraj in zvečer, ker je takrat izločanje medičine največje. Kot so zapisali pri Čebelarski zvezi Slovenije, je lipov med svetlo rumenkast, s prijetnim okusom in velja za prvovrsten med. V izjemnih okoliščinah (če se temperatura povzpne na več kot 30 stopinj Celzija in če je vlažnost zraka visoka), lahko celo omamlja čebele. Cvetovi srebrne lipe proizvajajo veliko medičine (nektarja), vendar je za srednjeevropske čebele neprebavljiva. Lipa pri nas redko medi, pa tudi sicer je njena paša nezanesljiva. Medi le, če je v zemlji in zraku dovolj vlage. Takrat lahko opazimo v cvetovih drobne kapljice dišeče tekočine in le en tak cvet zadostuje, da si čebela napolni želodček.
