Čeprav se nam v teh dneh zdi, da jih vidimo vsepovsod, so travniki v Sloveniji med najbolj ogroženimi življenjskimi območji. Kar pomeni, da lahko na mestnih vrtovih zasadimo še toliko žuželkam prijaznih rastlin, to ne bo pomagalo zajeziti padanja ne le števila žuželk, temveč tudi ptic. Zato moramo še kako skrbeti tudi za travnike.
Projekt ohranjanja in upravljanja suhih travišč v vzhodni Sloveniji Life to grasslands se bo končal leta 2020, njegov namen pa je zaščita teh travnikov, za katere je značilno, da so nastali na suhih karbonatnih tleh, revnih s hranili. V preteklosti je bil to eden izmed najbolj razširjenih tipov travišč v Sloveniji. »Osnovni povod za nastanek travišč v preteklosti je bila živinoreja, ko so ljudje ob naraščanju gostote prebivalstva za pridelavo hrane in krme za živali krčili gozdove,« je razložila vodja projekta Nika Debeljak Šabec. Opozorila je še, da »se je s kmetijsko revolucijo v 20. stoletju stanje drastično spremenilo, tako da so travišča postala eden izmed najbolj ogroženih življenjskih okolij v Sloveniji in v Evropi«. Travišča pa ogrožata tako opuščanje rabe kot intenzivna raba, ki ima za posledico kopičenje gnojevke in gnojil v zemlji. Zadnji zbrani podatki o evropskih traviščih na območjih Natura 2000 iz leta 2013 tako kažejo, da je približno 80 odstotkov travišč znotraj območij Natura 2000 v Sloveniji v propadanju. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave zato v okviru projekta še posebno pozornost namenja traviščem v Halozah, na Kumu, Gorjancih in Pohorju.
Od stoklasa do smrdokavre
Morebiti se zdi opozarjanje na propadanje travnikov pretirano, toda vedeti moramo, da so v zmernem podnebnem pasu suha travišča eno izmed biotsko najbolj raznolikih območij. »Pestrost rastlinstva, nevretenčarjev, plazilcev, ptic, sesalcev dosega tudi do 80 vrst na kvadratni meter,« je omenila Nika Debeljak Šabec in pri tem dodala, da so »nekatere med njimi zavarovane in ogrožene vrste«. Največ pestrosti je na travnikih, ki so zmerno v rabi. Rastje pa je odvisno od tal. Na karbonatnih tleh so značilne trave pokončna stoklasa in navadna migalica oziroma solzice, kot so bolj poznane. Med zelmi so večini ljudi znane turška detelja, travniška kadulja, materina dušica, vrbovolistni primožek, klinčki ali nageljčki, srednji trpotec, kranjska lilija in resasti škrobotec. Na silikatnih tleh pa med drugim rastejo arnika, brkata zvončica, turška lilija in enokoškasti svinjak. Prav v tem času, torej maja in na začetku junija, pa zacveti pravi travniški biser, kot jih je poimenovala Nika Debeljak Šebec – divje orhideje ali kukavičarke, ki so med najbolj ogroženimi vrstami.
Kjer je velika pestrost rastlin, je tudi veliko živali, predvsem žuželk, denimo dnevnih metuljev, kot so travniški postavnež, veliki mravljiščar in borovničev mnogook, potem pa so tam še kobilice, stenice, bogomolke in hrošči. In navsezadnje, kjer so žuželke, so tudi travniške ptice, recimo rjavi srakoper, rjava penica, poljski škrjanec, vijeglavka in vedno redkejša smrdokavra.
Vse to skušajo ohraniti s projektom Life to grasslands, ki ga podpira tudi Evropska unija. Do zdaj so podpisali 81 sporazumov s 181 lastniki oziroma upravljalci travišč, ki so se zavezali k njihovemu dolgoročnem upravljanju. »Trenutno sporazumi zajemajo 300 hektarjev površin,« je opomnila Nika Debeljak Šebec. Poleg tega skušajo obuditi zanimanje za sadovnjake, saj je to eden od načinov ohranjanja travišč na strmih pobočjih. »Kmetijam sadovnjaki ponujajo tudi dodaten dohodek. Vse to pa lahko pozitivno pripomore k ohranjanju aktivnih kmetij na za obdelovanje zahtevanih območjih in hkrati zagotavlja ohranjanje ogroženih suhih travišč.«
