Znotraj skupin človeške populacije obstaja Gaussova razporeditev. Tudi pri zdravnikih. Vsem tistim zdravnikom, ki so znotraj te razporeditve v svojem delu našli tudi poslanstvo, etične podlage in šele v nadaljevanju tudi ekonomijo, se zahvaljujem za vse, kar so storili za zdravje soljudi, ki so jim tudi omogočili brezplačno šolanje.
Intelekt in znanje sta zgolj orodji, ki ju ima človek na razpolago na svoji osebni ali poklicni poti skozi življenje. Zloglasni zdravnik Josef Mengele in njemu podobni, ki jih ni malo, niso sledili Hipokratovi zavezi in etiki, gnali so jih drugi vzgibi. Znanje in intelekt so uporabljali v napačni smeri. Skladno z Gaussovo razporeditvijo so tudi danes taki v zdravniških vrstah. Ni jih veliko, mečejo pa slabo luč na vse zdravnike in zdravstvo, zato bi najprej zdravniki sami morali očistiti lastne vrste.
Zakaj to pišem? Odkar pomnim, je absolutna večina vsega, povezanega z zdravstvom, v rokah zdravnikov. So v ambulantah, so direktorji zavodov ali bolnišnic, vodijo zdravstveno zavarovalnico, so ministri za zdravstvo, vodijo in sestavljajo zdravniško zbornico, izobraževanje zdravstvenih delavcev, odločajo o nabavah materialov… Torej so za vse v zdravstvu zaslužni in krivi zdravniki. Dr. Fortuna pa pravi, da naj se politika ne vtika v zdravstvo. Zdravniki v politiki se vtikajo v zdravstvo. So s trenutkom vstopa v politiko izgubili svojo zdravniško popolnost? Je na primer otroško srčno kirurgijo sesula politika? Zatorej, dr. Fortuna, vaše idealiziranje zdravnikov in njihovega dela je pristransko in zelo vase zagledano.
Vaša kritičnost do zdravstvenega sistema izhaja iz izkušenj in je utemeljena. Vaša teza, da zdravniki lahko dobro delajo le v zasebnem kapitalističnem sistemu, pa je zgolj plod vaše naravnanosti. V mnogih kapitalističnih državah javno zdravstvo deluje prav dobro. Tudi pri nas omembe vreden del zdravstva deluje dobro.
Strinjam se z vami, da ima naše zdravstvo premalo denarja, pa četudi bi ga trošilo skrbno. Dvig odstotka za zdravstvo bo nujen ali pa bo sledil kolaps. Odprava lakote in javno zdravstvo sta bistvo družbe, ki temelji na solidarnosti. Pri nas pa je bila solidarnost pri zdravstvu porušena s trenutkom, ko je dopolnilno zavarovanje postalo tako rekoč obvezen del zdravstvenega zavarovanja. Delna uravnilovka pri plačevanju za zdravstvo je prinesla prihranke premožnejšim in siromaši zdravstveno blagajno. In namesto dviga prispevne stopnje za zdravstvo predlagate dodatna zavarovanja, ki si jih bodo lahko privoščili le bogati. Zavarovalnice si bodo pa delile dobičke in najemale cele oddelke pravnikov za zavračanje plačil. Tako je to v kapitalizmu.
In zakaj ne pride do dviga prispevne stopnje? Tisti, ki odločajo, imajo dobre plače in jim ni za solidarnost. Zato sta bivša vlada in ministrica zdravnica izumljala sistem, ki naj tistim z velikimi dohodki ne bi vzel kakega evra več za zdravstvo. Proporcionalno gledano naj bi siromašni plačali več. Nikoli ne omenjate zavlačevanja preiskav zdravniških napak (preiskujejo jih v strokovnem smislu zdravniki) in izogibanja odškodninam za zdravniške napake, čeprav so te v kapitalizmu zelo vsakdanje.
Ne trdim, da je politika ustrezno vodila zdravstvo. Vendar ne pozabite, da so jo večinoma vodili zdravniki v politiki. Ne trdim, da je delo zdravnikov pravilno regulirano, vem pa, da kdor osem ur trdo dela, dolgo v dodatnih službah ne bo zmogel. Sledila bo izgorelost, morda napake, ali pa je le treba pogledati, koliko kdo resnično dela. Morda pa so zdravniki medicinski fenomen in to zmorejo.
Ne nazadnje, kaj ste zdravniki kot ceh, razen dviga plač, javno predlagali kateri koli vladi za rešitev težav zdravstva, ne le zdravnikov? Se je večina zdravnikov (ne le posamezniki ali formalne zdravniške oblike) pripravljena in sposobna organizirati za skupen predlog rešitve zdravstva? Ali bodo razmere izkoriščali le posamezniki za promocijo privatizacije zdravstva? Dr. Fortuna, kje znotraj Gaussove razporeditve se torej nahajate?
Če dovolite, naj dopolnim vaš poziv: »Naj se veter zasebnih koristi in ne solidarnosti v zdravstvu zaustavi, preden se spremeni v vihar!«
Samo FinžgarBegunje na Gorenjskem
