Slavisti in celo slavistke stare šole so še nedolgo tega trdili, da je moški slovnični spol v slovenščini »generičen«, ker da edino ta spol lahko ustrezno predstavi spolno mešano dvojico ali množino. Dolgo je trajalo, da je Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani uradno ugotovila, da je odločitev o tem, da naj bi bil moški spol generičen, samo poklon dolgotrajni samoumevni prevladi moških na vseh področjih, tudi v jeziku. Ženskam, ki so leta 1971 diplomirale na prav tej fakulteti, na diplomah na primer piše, da so profesorji, četudi je bil že tedaj v rabi tudi naziv profesorica.
Res je, ženske se zadnjih dvesto let postopoma izvijamo iz podrejenosti, a smo še daleč od resnične enakosti. Navada je železna srajca, jezik pa izraža razmerja moči med ljudmi in utrjuje samoumevnost moške prevlade, tudi ko ta že popušča. Šele če nas nekaj sistematično spominja, da je treba in je mogoče brez težav prevlado moške oblike spremeniti, se naš način govorjenja res spremeni. Zato pozdravljamo, da se je FF odločila za nekoliko nenavaden ukrep, da bo naslednja tri leta v svojih pravnih aktih ženski slovnični spol uporabljala kot spol, ki se nanaša na kateri koli spol.
Rešitev resda ni celovita in ne naslavlja vsega, kar enakost spolov v jeziku je, a pomeni – ob v zadnjih letih pogosti rabi obojespolnega zapisa s podvezajem in drugih načinih oziroma tehnikah besedilne uporabe poimenovanj obeh spolov – še eno drobno zmago v boju za odpravo spolne diskriminacije v jeziku. Res je to za naša drugačnih govornih razvad navajena ušesa malo nenavadno, a v prvem slovenskem večstrankarskem parlamentu so se morale poslanke zelo boriti, da so jih prenehali naslavljati s poslanci in še pred nekaj leti je bilo tako z ministricami, direktoricami, doktoricami znanosti. Da o spet pogosti rabi svojilne oblike priimkov žensk sploh ne tratimo besed.
Moškim, ki se počutijo ogroženi in se ogorčeni ne strinjajo z odločitvijo FF, kot Marko Crnkovič v svoji objavi v rubriki Nepreslišano v Dnevniku 2. 6. 2018, in trdijo, da gre za izmišljene feministične boje, pa sporočamo, da jim ta odločitev FF samo omogoča, da na svoji koži občutijo, kako smo se stoletja počutile ženske, ko je bilo samoumevno, da je oseba, ki pere, lahko samo ženska, torej perica, oseba, ki misli, pa mislec, saj v slovenščini ni adekvatnega izraza za perico v moškem spolu, niti za pojem mislec v ženskem spolu. Sedaj si lahko zastavijo vprašanje, ali se prepoznajo, občutijo in oblikujejo svojo identiteto moškega skozi besede, ki označujejo žensko.
Violeta Neubauerpredsednica Ženskega lobija Slovenije
