To, da se v politično kampanjo tako neposredno, odkrito in z denarjem vplete sosednja država, se lahko zgodi samo v nedemokratičnih državah ali v slabo razvitih demokratičnih državah, kot je Slovenija. V vsaki zahodnoevropski državi (kamor bi se mi radi uvrstili) bi tako vmešavanje pomenilo avtomatični polom stranke in odstop vodilnega politika. V nobeni zahodnoevropski državi niti kandidirati ne bi mogel politik s tako težkim nahrbtnikom afer in nezakonitih dejanj – tam so dovolj že utemeljeni sumi, da se tak politik sam odpove kandidaturi.
In še vloga medijev: za pošten športni boj je treba zagotoviti enake pogoje za vse udeležence – predstavljajte si nogometno tekmo dveh moštev na pokalnem tekmovanju (to vsi razumemo), kjer sodnik nižjekategoriziranemu amaterskemu moštvu že v prvem polčasu izključi tri najboljše igralce… Ni težko razumeti, kakšen bi bil rezultat, ali ne? Ko se to zgodi v politiki (neenak čas na soočenjih, kampanje in propagandna gradiva za državni denar), je to normalno, legitimno…
Rešitev? Zagotovo sprememba volilne zakonodaje z uvedbo preferenčnega glasu in predvsem z obvezno volilno udeležbo. Če ob letošnji ponudbi novih strank in gibanj – najmanj 11 jih je ponujalo nove, sveže rešitve – ni nobeni uspelo priti v parlament, potem je s tem sistemom res nekaj hudo narobe.
Srečo Knafelc, Krvava Peč
