Ob dijaškem domu Tabor so bili včeraj pripravljeni kupi pokošene trave, listja in vej ter vedra kuhinjskih odpadkov. Nedaleč od urbanega ekovrtička na Taboru, za katerega pod okriljem Inštituta za trajnostni razvoj skrbijo otroci iz nekaterih ljubljanskih vrtcev in osnovnih šol, so namreč včeraj postavili tri skupne kompostnike in enega tudi napolnili. Uporabljali jih bodo lahko tisti, ki skrbijo za urejeno okolico dijaškega doma in tamkajšnjega hotela Park. »Glavni namen je, da pokažemo, kako sestaviti kompostnik in kako potem pravilno pridelujemo kompost. Upamo, da bodo to pridobljeno znanje otroci lahko kasneje uporabili pri postavitvi kompostnika v šoli ali doma,« je rdečo nit projekta Kompost gre v šolo, ki ga sofinancirata ministrstvo za okolje in prostor ter Eko sklad, predstavila direktorica Inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe.
Najbolj zabavno je nalaganje trave
Ob tem, da šolam in vrtcem s programom Šolski ekovrt že od leta 2011 pomagajo vzpostavljati in negovati šolske ekovrtove, zdaj na inštitutu mladim pomagajo tudi pri kompostiranju. Na inštitutu namreč opažajo, da se želja po kompostiranju tudi v urbanih okoljih povečuje, a so med ljudmi še vedno prisotni nekateri predsodki. »Številni so še vedno prepričani, da se bodo ob kompostnikih zaredile podgane in miši. Vendar te privabijo predvsem odpadki živalskega izvora in kuhana hrana. Če tega na kompost ne odlagamo, se miši in podgane ne bodo pojavile,« zagotavlja Slabetova. Na kompost, ki mu nekateri zaradi njegove kakovosti pravijo tudi »rjavo zlato«, lahko uporabniki namreč odlagajo predvsem zeleni vrtni odpad ter surove, nepredelane kuhinjske odpadke, denimo odpadno sadje in zelenjavo.
Pri postavljanju skupnega kompostnika se je ekipi inštituta včeraj pridružilo približno petnajst dijakov iz šišenske gimnazije in osnovnošolcev iz Šentvida. Najprej so dno kompostnika prekrili s časopisnim papirjem, da trava na dnu ne bo rasla prehitro, potem so na papir naložili narezane veje in jih prekrili s sveže pokošeno travo in slamo. »Prvič pripravljam kompost! Najbolj se veselim nalaganja kupov pokošene trave,« je bil med natikanjem zaščitnih rokavic že nekoliko neučakan osnovnošolec Luka, ki pa še ni bil povsem prepričan, če bi se kompostiranja lotil tudi doma. »Mogoče,« je v odgovor na vprašanje skomignil z rameni. Prvič se je kompostiranja lotila tudi njegova sovrstnica Lucija. »Zabavno je,« je bila navdušena nad opravilom.
Medtem ko so mlajši otroci polnili že pripravljen kompostnik, sta se dijaka lotila sestavljanja še dveh kompostnikov, dijakinje in nekaj osnovnošolcev pa rezanja vej. »Kompostnik moramo napolniti tako, da bo zračen. Če je dovolj zraka, lahko najprej žuželke, potem pa tudi mikroorganizmi, različne bakterije in glivice, začnejo snovi drobiti in predelovati,« je mladim proces, kako nastane kompost, razložila Slabetova.
Kompostirajo tudi na Koleziji
Na kompostnik ob urbanem vrtičku bodo zaposleni v hotelu Park in hišnik sosednjega dijaškega doma lahko odlagali predvsem pokošeno travo in odrez okoliškega grmičevja, enkrat tedensko pa bodo na kompost prinesli tudi nekatere odpadke iz hotelske kuhinje. Tako bodo lahko tudi ugotovili, koliko odpadkov, primernih za kompostiranje, mesečno nastane v hotelski kuhinji.
Kompostnik na Taboru je prvi, ki je namenjen souporabi, že pred tem pa so v sklopu projekta Kompost gre v šolo konec maja dva postavili pri osnovni šoli Kolezija. V sklopu projekta je za zdaj predvidenih še devet kompostnikov, na katerih bodo lahko kompostirali ljubljanski šolarji.
