Bivšemu vodji predvolilne kampanje predsednika Donalda Trumpa Paulu Manafortu grozi, da bo moral med čakanjem na sojenje v pripor. To je zahtevala ekipa posebnega preiskovalca Roberta Muellerja, ki trdi, da je poskušal s prostosti napeljevati priče k laganju glede lobiranja v prid proruskemu predsedniku Ukrajine Viktorju Janukoviču, pri katerem je sodelovalo tudi nekaj vidnih nekdanjih evropskih državnikov. Tako je zapisano v dokumentih, ki jih je sodišču predložila Muellerjeva ekipa.
Manafort je v hišnem priporu in mora okoli gležnjev nositi napravo za določanje lokacije med čakanjem na sojenje zaradi obtožb, da je pral denar in na druge načine poneverjal finance ter da v nasprotju z zakonom ni prijavil lobiranja za tuje države na ameriških tleh. Prav glede slednjega naj bi Manafort stopil v stik z dvema osebama in poskušal vplivati nanju, da bi pričali, da je bilo lobiranje omejeno le na Evropo.
Bivši evropski politiki kot lobisti
Kdo sta ti osebi, ni znano. Znano pa je, za kakšno lobiranje gre. Manafort je ob pomoči nekdanjega avstrijskega kanclerja Alfreda Gusenbauerja v letih 2011–2013 organiziral lobiranje v prid Janukoviču pri ameriških senatorjih in kongresnikih ter pisanje člankov v njegovo podporo v ameriških medijih pod pretvezo, da gre za neodvisna mnenja. Gusenbauer je k sodelovanju pritegnil vsaj še bivšega italijanskega premierja Romana Prodija in bivšega poljskega predsednika Aleksandra Kwasniewskega, ki naj bi bila skupaj s še drugimi bivšimi levosredinskimi evropskimi voditelji del tako imenovane habsburške skupine. To neformalno skupino navaja obtožnica proti Manafortu, čeprav omenjeni evropski politiki pravijo, da zanjo niso slišali. So pa nekateri potrdili prejetje plačil in lobiranje, ki je bilo po njihovem namenjeno doseganju izpustitve političnih zapornikov v Ukrajini.
Janukovič je bil predsednik Ukrajine v letih 2010 do 2014 oziroma do izbruha upora, ko je zbežal v Rusijo. Manafort je bil na plačilni listi Janukovičeve Stranke Regij in naj bi prejel več deset milijonov dolarjev, obenem pa denar preusmerjal do lobističnih podjetij v Washingtonu, ki so omogočala stike predstavnikov habsburške skupine z visokimi politiki.
Prav za takšne stike naj bi skrbeli omenjeni priči, na kateri je po trditvah Muellerja vplival Manafort. Eni naj bi poslal sporočilo: »Morala bi se pogovoriti. Pojasnil sem, da so delali v Evropi.« Z drugo naj bi poskušal stopiti v stik prek posrednika s sporočilom, da »naši prijatelji niso nikoli lobirali v ZDA«. To naj bi storil tik zatem, ko se je njegov bivši tesni sodelavec Richard Gates odločil sodelovati z Muellerjem.
Manafort tako postaja še bolj občutljiva tarča Muellerjeve preiskave, saj mu za vplivanje na priče in napeljevanje h krivemu pričanju grozi nova, ločena kazenska ovadba. Glede vseh dosedanjih obtožb se je izrekel za nedolžnega. Mueller bi si želel pridobiti Manaforta za pričanje glede domnevnih povezav Trumpa z ruskim vmešavanjem v ameriške predsedniške volitve. A morda Manafort upa na drugačen razplet. Marca so prišla na dan razmišljanja enega od Trumpovih odvetnikov, da bi predsednik Manaforta lahko pomilostil. Bela hiša je to zanikala.
