Stranka modernega centra je to nedeljo dobila okoli 215.000 glasov manj kot leta 2014. V Ljubljani je šlo očitno veliko teh glasov k Levici Luke Mesca, ki je v petih od štirinajstih ljubljanskih okrajev premagala SDS. V okraju Ljubljana Center, ki je edini v celoti znotraj obvoznice, je poslanka Levice Violeta Tomić dobila celo 25 odstotkov glasov.

Erjavec izgubil glasove v »desnih« okrožjih

Volilci so zapustili tudi DeSUS, in to tudi v Ljubljani, čeprav sta predsednik DeSUS Karl Erjavec in ljubljanski župan Zoran Janković sklenila odmevno predvolilno zavezništvo in sta v Ljubljani nalepila številne plakate s fotografijo njunega rokovanja. Janković je včeraj zavrnil prošnjo za komentar.

Vendar je DeSUS v Ljubljani izgubil najmanj, opozarja Jernej Tiran, geograf iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Od rezultata izpred štirih let se je stranka upokojencev najbolj oddaljila v nekaterih pretežno desnih okrajih, kot sta Ajdovščina in Ribnica, ter na Koroškem in v večjem delu Podravja, pojasnjuje. »Rezultati potrjujejo tezo, da je DeSUS s sklenitvijo pakta z Zoranom Jankovićem izgubil del volilcev,« pravi.

Šarec ni segel daleč iz domačega Kamnika

Dobre rezultate je Levica dosegla tudi v primorskih okrajih, ki so ljubljanskim podobni v tem, da SDS Janeza Janše tam tradicionalno dosega nizke odstotke. Skupaj z okrajem Koper I je Levica osvojila šest okrajev, kar jo uvršča na drugo mesto. SDS je zmagala v 74 okrajih, Lista Marjana Šarca v štirih (Kamnik, Domžale I in II ter Zagorje ob Savi), SD pa v treh (Laško, Hrastnik in Piran).

Tiran pojasnjuje, da se je pri Šarčevih volilcih podobno kot pri volilcih Liste Zorana Jankovića leta 2011 pokazala težnja volilk in volilcev, da glas namenijo prepoznavnemu kandidatu iz domačega okolja, ne glede na njihove siceršnje politične preference ali družbeni položaj. Vendar Šarec, v nasprotju z Jankovićem in tudi Mirom Cerarjem leta 2014, ni dosegel splošnega »urbanega« uspeha.

Razcep med mesti in podeželjem vztraja

Vseeno pa se je pokazalo, da razcep med urbanim in ruralnim s prostorskega vidika ostaja ena najpomembnejših političnih ločnic. »Stranke levosredinskega političnega pola ostajajo močne v Ljubljani in večjih mestih, v obalno-kraški regiji ter Zasavju, desnosredinske stranke pa v obrobnih, pretežno podeželskih in redkeje poseljenih predelih tako na zahodu kot na vzhodu države,« pravi Tiran.

Za SDS je sicer značilno, da na vzhodu dosega precej boljše rezultate, vendar to velja šele od volitev leta 2008 naprej, opozarja zgodovinar Aleš Maver. Letos se je tako na vzhodu SDS približala odstotkom iz leta 2004, na zahodu pa ne. »Marsikje je to povezano z dobrimi rezultati LMŠ, ki se je profilirala predvsem na Gorenjskem, kjer je bila nadpovprečno močna tudi Stranka Alenke Bratušek.« Na vzhodu države je svoje največje odstotke dosegla tudi SNS Zmaga Jelinčiča. »Zdi se, da je Jelinčič s svojo protievropsko, protimigrantsko in protielitistično retoriko uspešneje nagovarjal volilce z manj razvitih območij,« pravi Tiran.

Na vzhodu je volilna udeležba nekoliko zrasla, na zahodu pa nekoliko padla, kljub tem premikom pa je abstinenca še vedno največja na robovih države: v Prekmurju, na Obali, v Ilirski Bistrici in na Jesenicah. »Vzroki za večjo pasivnost tamkajšnjih prebivalcev so precej raznovrstni – od stopnje brezposelnosti in izobrazbe ter gospodarske razvitosti do organizacijske (ne)usrediščenosti večine političnih strank,« pojasnjuje Tiran.