Oljkarjeva ugotovitev, da resda ne morem spremeniti skoraj nič razen sebe (kar je seveda prastara modrost, ki nas napotuje na veliko hujše garanje, kot so tri kante za tri različne vrste odpadkov), da pa v tem uničevalnem piru mogočnežem vsaj sveče ne bom držala, se mi je zdela nekakšna dovolj posrečena stoična drža. Verjetno edina, ki nam preostaja: naj bo jasno vsaj to, da v teh umazanih igrah ne sodelujemo. Zato me je seveda zanimalo, kaj ima gospod oljkar še povedati.

Da me le ne bi. Kajti tri vrstice nižje sem že izvedela, da je bil predani

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.