Konec februarja je ljubljanska okrožna sodnica Doris Jarc končala glavno obravnavo v ponovljenem sojenju in napovedala pisno sodbo. A še pred izdajo pisne sodbe sta se UKC Ljubljana in njihova zavarovalnica Adriatic Slovenica poravnala z družino umrlega dečka. S tem je UKC Ljubljana posredno priznal odgovornost za tragični dogodek, dečkova družina pa je po letih trpljenja dobila zadoščenje, piše Delo.
Če bi naredili gensko preiskavo, bi bil še živ?
Triletnika so septembra 2003 hospitalizirali na pediatrično kliniko UKC Ljubljana zaradi okužbe z Epstein-Barrovim virusom (virus herpesa). Mesec dni kasneje je deček umrl zaradi posledic te okužbe, povezane z dedno boleznijo XLP, napako v imunskem sistemu, zaradi katere malček na virus ni bil odporen. Njegovo dedno bolezen XLP so odkrili šele po njegovi smrti, čeprav je otrokova mama že ob nosečnosti zdravnike opozarjala, da sta njena brata umrla prav zaradi te dedne bolezni, ko sta bila stara eno oz. tri leta.
Družina umrlega dečka je zato zagovarjala stališče, da bi bil deček še živ, če bi se zdravniki odločili za genetsko preiskavo, s katero bi diagnosticirali njegovo dedno bolezen, in mu presadili kostni mozeg. Zdravniki so namreč šele po dečkovi smrti opravili genetsko diagnozo, ki je potrdila motnjo imunskega sistema. Zanjo je značilen napačen odziv organizma na infekcijo z Epstein-Barrovim virusom, ki povzroča infekcijsko mononukleozo.
V primeru, da bi pravočasno potrdili obolenje, bi bilo možno zdravljenje s transplantacijo kostnega mozga. Transplantacijo sicer so izvedli, a šele po tem, ko je deček že zbolel za Epstein-Barrovim virusom in tri dni pozneje umrl, povzema Delo.
Družina umrlega dečka je ves čas vztrajala, da bi bil deček še živ, če bi v UKC Ljubljana pravočasno opravili preiskave, s katerimi bi potrdili prisotnost dedne bolezni in jo posledično primerno zdravili.
Malomarnosti niso odkrili
Izvedenska komisija ljubljanske medicinske fakultete v ravnanju zdravnikov UKC Ljubljana ni odkrila malomarnosti in zdravljenje ocenila kot primerno in skladno s takratnim znanjem ter priporočili v literaturi. Prav na podlagi tega mnenja je sodnica ljubljanskega okrajnega sodišča v prvem sojenju leta 2014 tudi zavrnila tožbeni zahtevek dečkove družine proti UKC Ljubljana in zavarovalnici Adriatic Slovenica. Opustitev direktne diagnostike naj namreč ne bi vplivala na prepoznavanje bolezni in zdravljenje.
Višje sodišče pa je sodbo razveljavilo in vrnilo v novo odločanje. Menili so, da izvedenci niso zadostno pojasnili razlogov, zakaj pri dečku niso pravočasno opravili genetske diagnostike in presaditve. Sodnico so napotili k zaslišanju izvedencev in k angažiranju novega izvedenca, v primeru, da odgovori dosedanjih izvedencev ne bi bili zadovoljivi.
V ponovljenem sojenju je tako sodišče angažiralo novega izvedenca z univerzitetne otroške klinike v Leipzigu, ki po poročanju Dela velja za enega vodilnih evropskih strokovnjakov za to področje. Po njegovem mnenju bi leta 2003 pravočasna genetska preiskava gotovo izboljšala dečkovo prognozo. Ta je med drugim tudi navedel, da mu ni znano, kateri zasebni certificirani laboratorij v Sloveniji je tedaj sploh uradno omogočal genetiko za to bolezen, še navaja Delo.
V bolnišnici so za Delo še pojasnili, da so marca letos bolnikom oz. njihovim svojcem v dveh primerih skupno izplačali okoli 30.000 evrov odškodnin. Aprila so sklenili še dve poravnavi, a več niso želeli razkriti.
