Nataša Kramberger, pisateljica

Zmaga SDS je bila pričakovana, posebno glede na izredno agresivno volilno kampanjo. Imeli so zelo kapilarno kampanjo na vseh nivojih – tako na spletu kot v javnih prostorih. Na Štajerskem je praktično vsaka druga hiša imela pred vrati njihov transparent. Njihova stališča so bila jasna in osredotočena na teme, pri katerih so močni. Na drugi strani pa menim, da je daleč od tega, da bi lahko govorili o Janezu Janši kot o zmagovalcu volitev. Glede na vse izključitve, ki so bile izrečene pred volitvami, bi bilo veliko presenečenje, če bi stranke pojedle zarečeni kruh in oblikovale koalicijo z Janšo.

Tako zmaga SDS kot tudi prisotnost Zmaga Jelinčiča v novi sestavi parlamenta kažeta, da se nacionalizem in strah – zlasti strah pred vsem tujim – prodajata. Ne glede na to, ali bo Janez Janša vodil prihodnjo vlado ali ne, se bomo z vsemi temi temami in vzbujanjem strahu v prihodnje morali soočiti.

Leon Magdalenc, direktor podjetja Nastop Plus

Vztrajam pri tem, da se zarečenega kruha največ poje, še posebno v politiki. Vlade, ki bi jo vodil Janez Janša, torej sploh ne izključujem. Tudi preboj stranke SNS v parlament zame ni presenečenje. Skrajne stranke namreč povsod po Evropi višajo svoje odstotke. Zato je po mojem bilo le še vprašanje časa, kdaj bo nacionalna stranka skočila v parlament tudi v našem prostoru.

Treba je tudi priznati – četudi se z vsebino kampanje ne strinjam – da je SDS edina imela konsistentno volilno kampanjo. Nad volilnimi kampanjami drugih strank, recimo SD, DeSUS, NSi, sem izjemno razočaran. Stranke niso izbrale pravega slogana in njihova sporočila niso nikogar nagovarjala. Jutri bodo njihove besede že vsi pozabili.

Pozitivno presenečenje volitev je zame Stranka Alenke Bratušek. Najbrž ni nihče verjel, da ji bo uspelo preseči parlamentarni prag. Alenka Bratušek za sabo nima nobenega aparata, hkrati pa je ena redkih, ki, ko je v poziciji, ne uporablja laži in sovražnega govora. Menim, da ji je uspelo zato, ker v tem prostoru še vedno obstaja nekaj ljudi, ki prisluhnejo tudi besedam in ne samo formi.

Janez Pipan, režiser

Če bo prihodnjo vlado formirala radikalna desnica pod Janševim vodstvom, kar je precej verjetno, vemo, kaj nas čaka: vladala bo v imenu svoje zveste volilne baze, to pomeni manjšine državljanov, še ožje od tiste, ki je odločila rezultate volitev. Njena politika bo gradila na izključevanju drugače mislečih in nadaljevanju sovražnega prevzemanja države, ki ga je začela že med prejšnjima Janševima mandatoma. Če bo po kakem čudežu vlado sestavila leva sredina, bo podobno, le razlogi bodo drugačni. Kompetence njenih voditeljev so namreč tako nizke in siromašne, da z njimi noče sodelovati nihče več. Državljanom niso znali ponuditi niti enega razloga (razen parcialnih, nemara tudi privatističnih interesov), da bi danes glasovali zanje. Leva sredina, kamor štejem tudi Levico, je kljub temu nabrala kar nekaj glasov, nima pa liderja, ki bi jih znal povezati in k sodelovanju pri upravljanju države pritegniti tudi resnično najsposobnejše ljudi, ki danes živijo in delujejo na odločni distanci do politike in strankarskih povezav. To vodstveno bedo leve sredine je navsezadnje mogoče razbrati tudi iz dejstva, da nobeden od strankarskih voditeljev po številu glasov Janši ni segel niti do kolen, ampak se vsi plazijo tam okoli njegovih gležnjev.

Dragan Petrovec, penolog in profesor na ljubljanski pravni fakulteti

Ob rezultatih volitev so mi prišle na misel besede predsednika SDS Janeza Janše, ki je v polni dvorani Union dejal, da je »zadišalo po pomladi«. Jaz bi k tem njegovim besedam dodal, da so leve stranke prezračile dvorano, ki je dišala po sovraštvu. Zmaga SDS je bila pričakovana. A najbolj pomembno sporočilo teh volitev se mi zdi odpor vseh drugih strank, razen NSi, proti sovraštvu. Če bodo stranke vztrajale pri danih besedah, potem lahko pričakujemo zmerno in dokaj spodobno koalicijo, ki se odreka izključevanju, preganjanju in jeziku sovraštva.