»Investicijski proračun evroobmočja bo na spodnji meji dvomestnega milijardnega obsega,« je med drugim dejala in se zavzela za postopno uvedbo ter evalvacijo njegovega učinka. Ni pa podrobno pojasnila, ali bi bil ta proračun del rednega proračuna EU, ali, kar predlaga Macron, v rokah finančnih ministrov držav članic evrskega območja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Podpira koncept evropskega denarnega sklada
Nemška kanclerka se je tudi zavzela, da bi s tovrstnim proračunom uravnotežili gospodarske razlike znotraj evrskega območja. Merklova prav tako podpira koncept evropskega denarnega sklada, ki bi izšel iz evropskega reševalnega mehanizma ESM. Predlagala je tudi, da bi državam, ki bi zaradi zunanjih okoliščin zašle v težave, pomagali s kratkoročnimi krediti.
»Seveda, normalno na zahtevo, v omejeni višini in ob celotnem vračilu,« je poudarila.
Pogajanja o finančni perspektivi še pred evropskimi volitvami
Merklova tudi podpira, da bi pogajanja o prihodnji finančni perspektivi za obdobje od 2021 do 2027 sklenili še pred volitvami v Evropski parlament maja prihodnje leto.
»V današnjih negotovih časih mora biti Evropa v vsakem trenutku sposobna ukrepanja. Če bomo pogajanja preložili na poznejši čas, se lahko zgodi, da kar celo leto ne bomo mogli podeliti Erasmusovih štipendij, prišlo bo do zamud pri izgradnji Frontexa ali projektih za odpravo vzrokov za begunsko krizo, da ne omenim sredstev strukturnih skladov ali pomembnih raziskovalnih programov,« je opozorila.
