»Ni razlogov, da bi bila letošnja turistična sezona v Posočju slabša od lanske rekordne. Pokvarilo bi jo lahko le izjemno slabo vreme, saj smo destinacija turizma na prostem,« tik pred začetkom letošnjega turističnega razmaha v Posočju meni Janko Humar, direktor javnega zavoda Turizem Dolina Soče. Dosedanji rezultati presegajo lanske, ponudniki pa imajo čez poletje večinoma že vse zmogljivosti zasedene. »Bojim se, da se bomo vedno bolj morali soočati z drugim delom turizma. Če smo se doslej borili za to, da bi čim več gostov pripeljali v dolino, se bomo poslej morali naučiti, kako te tokove učinkovito in okoljsko odgovorno upravljati,« pojasnjuje.
Sezono odpira festival Soča Outdoor
Uvod v turistično in festivalsko dogajanje v dolini Soče konec junija in v začetku julija ponuja festival Soča Outdoor, ki osrednjo pozornost namenja teku v naravi. Včeraj so prostovoljci in dijaki tolminske gimnazije že začeli urejati, čistiti in označevati 10-kilometrsko tekaško pot, ki bo za spremembo od prejšnjih let postala stalna in označena tudi za vse prihodnje tekače in domačine.
Po informacijah organizatorjev bo to prva označena pot za tek v naravi v Sloveniji, v prihodnje naj bi ji sledile še nove. Vodila bo od sotočja Tolminke in Soče mimo Kozlovega roba z ostanki gradu do Tolminskih korit in dobršen del tudi ob reki Tolminki. Trend, da športniki vse bolj silijo s stadionov v naravo, je opazen, pojasnjuje Jan Klavora, eden od organizatorjev festivala Soča Outdoor.
»Vedno več se jih želi rekreirati v naravi. Pred petimi leti smo imeli 100 tekmovalcev, letos jih je prijavljenih že več kot 1300,« pojasnjuje in že za letošnjo zimo napoveduje tudi zimsko izvedbo omenjenega festivala. »Potekal bo na Kaninu, ki edini ponuja konkurenčno kuliso sotočju Tolminke in Soče,« Klavora razkriva novo tekaško destinacijo.
Tek je lahko izziv za Posočje
Humar v teku v naravi vidi izziv za prihodnost. »Ne poznam turistične točke, ki bi se osredotočila na tek. Mogoče je to izziv za Posočje,« pravi in tek kot enega osnovnih elementov gibanja primerja s pohodništvom.
»Pohodništvo je tako nekaj samoumevnega, da smo si ga pred leti težko predstavljali kot samostojen turistični produkt, danes pa je to ena naših nosilnih dejavnosti. Ko govorimo o teku, je zgodba podobna. Vedno več ljudi, ki prihajajo v našo dolino, povprašuje o možnostih teka,« pojasnjuje Humar. Skupaj s podbrškim festivalom gorskega teka in jesenskim Bovškim maratonom ima dolina po njegovem mnenju že nekaj zelo oprijemljivih elementov, da postane tudi tekaška destinacija.
Kolesarstvo omejuje zakonodaja
Še vedno pa v Posočju niso rekli zadnje glede kolesarskega turizma, čeprav ga močno omejuje zakonodaja. »Naš festival se je najprej začel s kolesarstvom, če ne bi imeli zakonodajnih ovir, bi tudi kolesarska festivalska zgodba pisala podobne številke, kot jih sedaj dosegamo s tekom,« pojasnjuje organizator festivala Peter Dakskobler. V urejanje kolesarskih poti so predvsem po žledolomu vložili več tisoč ur prostovoljnega dela, a jih je nato kljub liberalizaciji zakona o ohranjanju narave doletela prepoved vožnje v naravnem okolju.
»Tudi po treh letih od zapleta razmere v Posočju še niso sproščene. Največji potencial za kolesarski turizem ima levi breg Soče, a na tem območju je še vedno nemogoče izvesti odmevnejši kolesarski dogodek ali pa vlagati v kolesarsko infrastrukturo. Problema sta dva: še vedno niso rešena razmerja s planinskimi potmi, drugi pa je zakon o Triglavskem narodnem parku. Sodimo v tretje varstveno območje in zgolj zaradi tehnične napake, ki še ni odpravljena, omejitve ostajajo,« pojasnjuje Dakskobler.
