Državljanom, torej nam kravam molznicam, pač ni bilo treba vedeti, kam in komu vse so posojali fičnike na lepe oči in mile besede, nam je bilo dovoljeno, da jih dokapitaliziramo, kar s pravimi besedami pomeni, da se odpovedujemo sodobni opremi bolnišnic, kratkim čakalnim vrstam, primernemu številu dobro plačanih zdravnikov in sester v bolnišnicah in domovih starejših, otroškim kardiologom in tako naprej. Dokapitalizacija bank pomeni več malčkov na vzgojiteljico v vrtcu, več šolarjev na učitelja in tako naprej v smislu vedno večjega števila revežev, vedno daljših vrst za prehranske pakete… Razkritje podarjenih milijonov naj ne bi bilo v interesu nas krav molznic, češ, naj to opravijo pristojne institucije, ki imajo vse podatke.

Pa saj so vse te slabe »naložbe« dajali s soglasjem nadzornih svetov, ki pa so tam posedali le zaradi dobro plačanih sejnin. Sklep ustavnih sodnikov je preprosto zaščitil hrbtišča bogov, generacije povzpetnikov srednje generacije, ki se prav zdaj pasejo po bančnih vrtovih, obilno zalitih z znojem in krvjo vedno bolj revnih in bolnih sodržavljanov. Pristojne institucije in organi pregona, ki da imajo podatke o slabih posojilih, pa bodo… Nič ne bodo. Nič. Možnosti bi bili dve: razkritje slabih posojil ali pa vrnitev milijard evrov iz dokapitalizacij zdravstvu, šolstvu, kulturi, športu, mladini, upokojencem … potem pa naj se gredo igrat bančništvo s svojimi denarci. Ampak to so le sanje v barvah, saj smo nedavno prišli le do dvodelne TV-srhljivke Bančna luknja nacionalne TV-hiše, ki je razkrila te bogove in njih mreže ter dva božja namestnika, sodnika in tožilca, ki sta televizijo povsem zadovoljila. In ta je potem naivno mislila, da se bo zadovoljilo tudi molzno gledalstvo.

Da je tako, vidimo in slišimo, saj je bančna luknja poniknila, nacionalna TV-hiša pa nas zasipa z ekskluzivnimi novicami v udarnem terminu televizijskega Dnevnika, kot so 21. maja razkrili zgodbo o Dijani Đuđić, ki je posodila grozno veliko denarja Janševi SDS, ki se je sicer posojilu že odpovedala, v Dnevniku dan kasneje v istem terminu pa, da je ta ista Dijana na banki nekajkrat dvignila po 45.000 evrov, ob vsem tem pa so namočili še občino Zavrč, ki da so jo z vso resnostjo preiskovali, kar nam je potrdil generalni državni tožilec Drago Šketa. Primera Dijane Đuđić in občine Zavrč sodita v rubriko »metanje peska v oči«, da ljudje lažje pozabijo na milijarde. Ampak temu nasedejo le še redki.

To o bogovih in volih ali molznih volilcih bi vam zdaj že moralo biti jasno, saj gledalskega glasu ne slišijo ne politiki in ne televizijski bogovi, pa čeprav na glas trobijo »beseda je vaša«. Figo je naša. Zato pa zdaj po vsem tem že z zanesljivostjo trdim, da je nacionalna TV-hiša bolj malo nacionalna, pa bolj oblastna. Pa naj jo tako tudi propagirajo z »beseda je njihova«. Oblastna, kajpak. Pa naj jo še plačuje ona.

Jožef Praprotnik, Jesenice