Ko se usedemo za volanski obroč, to vedno storimo z upanjem, da nam bo avto všeč. Tokrat je bilo to postavljeno na glavo. Upali smo, da nam ne bo všeč. Z razlogom. Izvedeli smo namreč, da so najbolj športnega serijskega seata doslej, ki sliši na ime leon cupra R, izdelali v natanko 799 primerkih. To seveda ne bi bila posebno odmevna novica, če se njeno nadaljevanje ne bi glasilo takole: vse so že razprodali. Tudi tiste štiri, namenjene slovenskim izbrancem. Zgodilo se nam je torej nekaj nenavadnega, vozili smo se s štirikolesnikom, ki naj ga ne bi bilo več mogoče kupiti. Besedica naj je zapisana z razlogom. Neuradno smo namreč izvedeli, da boj zanj, če si ga boste resnično zaželeli, še ni izgubljen. A najprej smo se želeli prepričati, ali je tega boja sploh vreden. Navsezadnje – pričakovano – ni poceni, saj je ob njem izpisana naslednja številka v evrih: 44.650.
V bližini športnega avtomobila se nam vedno zgodi nekaj nenavadnega, začnemo misliti na seks. Nismo še prosili za pomoč psihologa, da bi nam pojasnil, čemu ta povezava, toda dejstvo je, da vas bodo kot lastnika cupre R ženske cukale za rokav in prosile, da jih zapeljete en krog. Kaj to v moškem prenesenem pomenu pomeni, pa prav tako vemo – hiter seks. A pozabimo nanj, da pomoč psihologa tokrat še ne bo potrebna. Toda brez povezave ni šlo, namesto seksa smo imeli tokrat v mislih pilota. Natančneje, kako se počuti, ko z visoko hitrostjo, tik preden se dvigne, drvi po tleh. Tako smo se namreč počutili, ko smo stopalko za plin na avtocesti pritisnili do konca in na merilniku spremljali, kako hitrost vrtoglavo narašča, vse do maksimalnih in elektronsko omejenih 250 kilometrov na uro, ko smo izkoristili čisto vsakega od skupno 310 iskrivih konjičkov. Še bolj impresiven je pospešek 5,8 sekunde do stotice, ko smo imeli občutek, da nam manjka le eno – krila. In nato bi poleteli…
V življenju smo imeli to srečo, da smo večkrat v živo spremljali mojstre vrtenja volana na relijih. Enkrat smo celo na demonstracijski vožnji sedli na desni sedež in prisegli, da tega ne bomo storili nikoli več. Bilo nas je namreč prekleto strah. Zato dobro vemo, kako se počuti sopotnik, ko voznik na kakšni ovinkasti cesti odločno pritisne stopalko za plin. Ko se cesta navidezno zoži in so drevesa vse bližje in bližje. A da bi izpustili priložnost in se s cupro R po ovinkasti cesti v okolici Prage ne bi peljali nekoliko drzneje, tega nismo smeli zamuditi. Pa saj je bil na desnem sedežu novinarski kolega, ki je bil tovrstnega početja že vajen. Uživali smo. Avto je bil namreč na cesto prilepljen kot dojenček na mamine prsi, med prestavljanjem 6-stopenjskega ročnega menjalnika pa smo vrtljaje dvignili vse do maksimalne meje 6500. Ko cupra R udejanja to, kar so si njeni razvojniki želeli: da je najbolj športen, ekskluziven in najmočnejši avto znamke Seat. Vedno pripravljen na akcijo.
A najbolj nam je bilo všeč nekaj drugega, da bo za volanskim obročem lahko užival tudi zemljan, ki mu za vse te konje in impresivne zmogljivosti sploh ni mar. Avto se namreč zlahka iz športnika prelevi v štirikolesnika, ki je vsakodnevno uporaben, in voznika ne sili k temu, da bi stopalko za plin odločneje pritisnil. Tudi zato bi namesto ročnega izbrali samodejni menjalnik, ki poveča vozno udobje. Resda je moč nekoliko manjša, saj je v tem primeru konjičkov »le« 300, a se to vsaj na papirju pri zmogljivostih ne pozna.
Upamo, da so tiste štiri »slovenske« cupre R romale v roke ljubiteljev in uživačev, ki bodo znali ceniti, kaj vse lahko ponuja, ko želimo raven adrenalina v krvi občutno dvigniti. Prav lahko bi se namreč zgodilo, da jo je v roke dobil kakšen šminker, ki pa njenih bombončkov ne bo znal izkoristiti. Žal se to zgodi prepogosto. To pa bi bila velika škoda…
