V zadnjih letih maligni melanom odkrivajo v bolj začetnih stadijih, ko je melanom še tanjši in potrebuje bolnik le nezapleten kirurški poseg. Kljub spodbudnemu podatku petina obolelih pomoč poišče prepozno.
Maligno spremembo na koži je treba kirurško odstraniti. To lahko naredi splošni, plastični ali onkološki kirurg in tudi nekateri dermatologi v različnih zdravstvenih ustanovah. Odstranjeno tkivo nato pregleda patolog. Za del bolnikov se tukaj obravnava konča. Tiste, ki potrebujejo nadaljnjo obravnavo, napotijo na Onkološki inštitut Ljubljana (OI), kjer nadaljnje korake začrtajo na konziliju za maligni melanom in druge kožne rake.
Na konzilij napotijo precejšen delež novoobolelih bolnikov, a mnogi potrebujejo le ponovni izrez kože, pojasnjuje izr. prof. dr. Janja Ocvirk, predstojnica sektorja internistične onkologije na OI. Pri bolnikih s tumorjem, ki je debelejši od 0,8 milimetra, naredijo biopsijo varovalne bezgavke, to je bezgavke, ki je najbližja področju z melanomom. Pri bolnikih, ki imajo pozitivno varovalno bezgavko, nato operativno odstranijo vse bezgavke v tisti regiji. Nekateri od teh bolnikov potrebujejo sistemsko zdravljenje.
Petina pride prepozno
Žal še vedno petina bolnikov z malignim melanomom pomoč poišče zelo pozno, ko imajo že zasevke. »Delež bolnikov, ki pridejo pozno, se sicer zmanjšuje, a še vedno precej ljudi ne ukrepa, ko opazijo spremembe na koži,« opaža onkologinja.
Preživetje bolnikov s tankim melanomom je zelo dobro, in kadar imajo melanom, tanjši od enega milimetra, jih pet let po diagnozi živi več kot 90 odstotkov. Čim debelejši je melanom, krajše je preživetje, sploh če ga spremljajo še nekateri slabi napovedni dejavniki. Usoda bolnikov z napredovalo boleznijo je bila še nedavno zelo žalostna. A se stvari tudi pri teh bolnikih spreminjajo na bolje. »Preživetje napredovalega malignega melanoma je bilo še pred sedmimi leti, ko je bilo na voljo samo zdravljenje s kemoterapijo, krajše od enega leta. V zadnjih letih, ko je na voljo veliko novih inovativnih zdravil, se preživetje povečuje in bolniki v povprečju živijo več kot tri leta,« pojasnjuje onkologinja.
Tako pri zdravljenju bolnikov z mutacijo v genu BRAF, ki jo najdejo pri dobri polovici bolnikov, uporabljajo več tarčnih zdravil. Pri vseh bolnikih v napredovali bolezni pa pride v poštev imunoterapija. S tarčnimi zdravili in imunoterapijo lahko bolezen pri četrtini do tretjini bolnikov učinkovito zazdravijo in miruje več let. »Ker so to nove terapije, bo moralo preteči še nekaj let, preden bomo lahko rekli, da so bolniki, pri katerih je bolezen izginila, tudi ozdravljeni,« pojasnjuje Ocvirkova. Glede učinkovitosti sodobnega zdravljenja malignega melanoma je optimistična, saj je zdravil na voljo vse več, prav tako se tarčno zdravljenje in imunoterapija iz obravnave metastatske bolezni pomikata v zgodnejša obdobja zdravljenja. »S tem pa lahko celo preprečimo ponovitev bolezni in bo del bolnikov dejansko ozdravljen,« meni zdravnica.
Virusne terapije
Nedavno smo v Dnevniku poročali o virusnem zdravilu za zdravljenje raka rigvir, ki ima dovoljenje za uporabo v Latviji in bi ga slovenskim bolnikom želela predpisovati nekdanja predsednica Zdravniške zbornice Gordana Živčec Kalan. Zdravljenje raka s pomočjo virusov je sicer zanimivo raziskovalno področje in v svetu že več desetletij razvijajo zdravila, pri katerih bi v rakave celice vstopali s pomočjo virusov. V EU je že registrirano eno tovrstno zdravilo, T-vec. Namenjeno je posebni skupini bolnikov z melanomom z lokalno napredovalo boleznijo ali metastatsko boleznijo z omejenimi zasevki. Zdravljenje lahko kombinirajo z drugim imunoterapevtikom in s tem dosežejo boljšo učinkovitost, pojasnjuje Janja Ocvirk.
»Razvoj zdravil proti raku gre zagotovo tudi v smeri virusnih terapij. Opravili so veliko raziskav o učinkovitosti teh zdravil, a je bila pri mnogih ocena negativna, saj niso dosegla statistično dovolj pomembnih rezultatov, da bi njihova uporaba prešla v vsakdanjo klinično prakso. Enako velja za rigvir,« pojasnjuje onkologinja.
Onkologi bolnikom vedno svetujejo standardne načine zdravljenja oziroma vključitev v klinične raziskave, pri katerih imajo dostop do novih, še neregistriranih zdravil. »Svetovati bolniku zdravljenje z zdravilom, ki ni registrirano, zunaj strogo nadzorovane klinične študije je neetično. Brez dokazanih učinkov je tudi težko napovedati, kaj bi bolnik sploh lahko pričakoval od takega zdravila,« opozarja.
Glede na vrsto novih zdravil, ki so v uporabi pri zdravljenju napredovalega malignega melanoma, se sprašuje, ali pri bolnikih, ki se zanimajo za tovrstno zdravljenje, res ni več drugih možnosti zdravljenja. Na mestu je tudi vprašanje, ali je bolnik sploh v primerni kondiciji za zdravljenje. Vsaka terapija namreč potrebuje določen čas, da začne delovati. Pri bolnikih, ki na primer ne odgovorijo na imunoterapijo, ta ne deluje, ker je bolezen tako agresivna, da jim je zmanjkalo časa, da bi terapija začela delovati.
