Ljubljana. »Oba sta pred trkom vozila s hitrostjo okoli 165 kilometrov na uro,« je v primeru Destani-Ademi svoje izračune predstavil izvedenec za preiskavo prometnih nesreč dr. Janez Kopač. To je več kot trikrat več od 50 kilometrov na uro, dovoljenih na odseku ceste v naselju Vir pri Domžalah, kjer se je 13. septembra 2014 zgodila tragična prometna nesreča, v kateri je umrl 22-letni Jordan Latas. S parkirišča nasproti trgovine Tuš je s hondo civic zapeljal levo na prednostno Papirniško ulico, po kateri sta takrat pripeljala 27-letni kosovski državljan Elbasan Destani in leto mlajši Ardit Ademi. Destani z audijem A6, Ademi pa z audijem A4. Tožilstvo na podlagi izjav prič trdi, da sta vozila bolj ko ne vštric oziroma sta se prehitevala. Za zaviranje ni bilo časa. V levi bok honde je trčil Destani, Ademi pa se je neposrednemu trčenju izognil. Zadel je v hidrant, betonski zid prve in še v podporni zid in steber žičnate ograje druge hiše.
Z računalnikom ali »peš«
Tožilstvo jima očita kaznivo dejanje nevarne vožnje in grozi jima do 12 let zapora. Onadva trdita, da nista dirkala. Da se sploh nista poznala oziroma zgolj na videz. Res sta igrala za isti nogometni klub iz Radomelj, a za različni ekipi. In da sta bila pred nesrečo res v istem lokalu, a v različnih družbah. »Iz lokala nas je šlo takrat več, Destanija pa nisem opazil,« je izjavil Ademi.
Izvedenca Kopača so dodobra zasuli z vprašanji, kajti Ademijev zagovornik Mitja Jelenič Novak je že pred časom v sodni spis vložil mnenje drugega cestnoprometnega strokovnjaka dr. Nika Čertanca, ki je prišel do drugačnih izračunov. Po Čertančevem mnenju sta obtožena vozila z različno hitrostjo, Destani pred trkom s hitrostjo od 130 do 150 kilometrov na uro, Ademi pa od 100 do 120 kilometrov na uro. Torej nista vozila vzporedno. Po Kopačevem mnenju gre za napačen izračun upoštevajoč poškodbe in razliko v dolžini ustavljanja obeh avtomobilov. Sam je naredil analizo s pomočjo računalniškega programa, pri čemer je upošteval razdalje, mesto trka, intenzivnost deformacij, mesta, kjer se je kdo ustavil, pa tudi bočno drsenje in mokro cesto. Čertanc pa je računal »peš«, vnašal je druge vrednosti. Na vprašanje, zakaj sta uporabila različne pojemke, je Kovač odgovoril, da je Čertanc uporabil okoli 50 let staro literaturo, sam pa novejšo, staro okoli 10 let.
Izsiljevanje ali hitrost
Ko je Latas speljal in zavil na prednostno cesto, sta bila po oceni izvedenca Kopača druga dva voznika oddaljena najmanj 90 metrov. »Peljala sta v smeri njegovega pogleda. V tem primeru je težko oceniti razdaljo in hitrost vozil, ki se približujejo. Povprečen voznik tudi ne pričakuje, da se bo nekdo pripeljal s tako visoko hitrostjo,« je dejal Kopač. Na vprašanje odvetnikov Jeleniča Novaka in Kristijana Prostrana, kdo je potem v takšnih primerih kriv, tisti, ki izsili prednost, ali tisti, ki vozi prehitro, je izvedenec odvrnil, da bo na to odgovorilo sodišče. Gledano na splošno pa je po njegovem mnenju do določene mere kriv tisti, ki izsiljuje prednost. Ko pa gre hitrost drugega čez določeno mejo, se krivda prevesi na stran slednjega.
Senat, ki mu predseduje Deja Kozjek, je na koncu odločil, da bo zaradi razlik v mnenjih za oceno povprašal še enega sodnega izvedenca cestnoprometne stroke. Ugodil je tudi predlogu Prostrana po izvedencu toksikologu. V krvi žrtve so po nesreči našli 2,2 nanograma THC in radi bi ugotovili, ali je to kakor koli lahko vplivalo na njegovo pozornost, sposobnost zaznavanja in reakcijski čas. Sojenje se bo z zaslišanjem še ene priče nadaljevalo 21. junija, izvedenca pa prideta na vrsto šele sredi septembra.
