Dvig proračuna za kulturo je ena od štirih zahtev društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi in umetnosti, in sicer, da bi se ta z rebalansom že prihodnje leto vrnil na raven iz leta 2009, ko je znašal dobrih 214 milijonov evrov, oziroma da bi moral znašati dva odstotka BDP. Predstavniki političnih strank so se strinjali, da je dvig potreben, ne pa tudi, ali bi to lahko dosegli leta 2019 ali v okviru štiriletnega mandata vlade.
Nekateri med njimi prav tako niso omenjali številk. Andrej Šiško (Zedinjena Slovenija) je, denimo, izpostavil "zadostna sredstva", Gorazd Prah (SD) stabilnost, ki se mu pri kulturi zdi pomembna, Ljudmila Novak (NSi) se je osebno izrekla za omenjeni dvig, a tega "ne more obljubiti". Tomažu Simetingerju (LMŠ) se bolj smiseln zdi postopen dvig.
Violeta Tomić (Levica) trdi, da je sredstev dovolj, treba bi bilo le "odpreti malho". Nasprotno sta za Igorja Brleka (Piratska stranka Slovenije) dva odstotka BDP "premalo, če želimo kaj premakniti", po besedah Blaža Svetka (Naprej Slovenija) pa slovenska kultura potrebuje najmanj 300 milijonov evrov. Andrej Kokot (Solidarnost) pa se je, denimo, zavzel za drugi tir: s tem bi po njegovem mnenju šlo manj denarja za popravila cest in bi ga več ostalo tudi za kulturo.
Draganu Matiću (SMC) se dvig na dva odstotka BDP z rebalansom za leto 2019 sicer zdi možen, če bi sredstva vzeli iz "nekega drugega vira", ni pa prepričan, ali je to dejansko izvedljivo glede na fiskalno pravilo. Po njegovem mnenju bi bilo treba najti zunajproračunska sredstva ter razmišljati v smeri uvedbe spomeniške rente in davčnih olajšav.
