Za Ročnika zahteva višjo kazen, saj naj bi z oškodovanjem Klasja pridobil korist za svoja podjetja. Sojenje se bo nadaljevalo v ponedeljek z zaključnimi besedami zagovornika Veršičeve Zdenka Cujnika, v sredo pa bo na vrsti še zagovor Ročnikovega zagovornika Stanislava Rozensteina.
Tožilka Ročniku in Veršičevi očita, da sta vse nepremičnine Klasja prepisala na svoje zasebno podjetje Millcom Skupina, ki sta ga ustanovila prav s tem namenom. Uradno sta sicer plačala 11,5 milijona evrov, a je kupnina kot avans najemnine dobesedno v nekaj minutah romala nazaj Millcom Skupini.
O tem nihče ne bi vedel nič, če ne bi takratni prvi nadzornici Ireni Stanki Čurin čez pet let neznanci na mizo nastavili izpiska nenavadne transakcije. Vse dotlej je bila prepričana, da je kupnina ostala Klasju. Ročnika je kazensko ovadila, sledile so kriminalistične preiskave in pred približno letom privedle do prve obravnave na sodišču.
Obtožena pravita, da sta Klasje reševala
Veršičeva in Ročnik se vseskozi zagovarjata, da sta s prepisom omenjenih nepremičnin Klasje pravzaprav reševala. Kot trdita, so denacionalizacijski upravičenci takrat zahtevali preveč in bi s tem Klasje spravili v likvidnostne težave. In še, da sta prav zato nepremičnine leta 2013 Klasju tudi vrnila.
Tožilka o tej obrazložitvi dvomi, saj da ni iz nobenega dokumenta razvidno, da sta lastnika Millcoma to namero res imela. Očita jima še, da sta v času, ko sta bila lastnika Klasjevih nepremičnin, te dodatno obremenila s hipotekami, in to v korist drugih Ročnikovih podjetij.
»Bistveno je, ali sta Ročnik in Verščieva ravnala v korist družbe, ki sta jo zastopala, ali sta zasledovala le korist Millcom Skupine. Tudi če bi bil Ročnik 100-odstotni lastnik Klasja - pa ni bil -, bi moral ravnati v korist družbe,« je še poudarila tožilka.
Ročnik je sicer brat nekdanje predsednice uprave Probanke Romane Pajenk. V zvezi s sumom kaznivih dejanj pri poslih Probanke pred začetkom njene nadzorovane likvidacije septembra 2013 so novembra 2016 potekale tudi kriminalistične preiskave. S kaznivimi dejanji naj bi bila pridobljena protipravna premoženjska korist v višini 17 milijonov evrov.
Probanka naj bi namreč med letoma 2008 in 2010 v nasprotju s predpisi in dobro bančno prakso štirim gospodarskim družbam, med njimi tudi Klasju, odobrila več kreditov, čeprav so vedeli, da jih družbe ne bodo sposobne vrniti, krediti pa tudi niso bili ustrezno zavarovani. S temi posli naj bi bil povezan Ročnik.
