Mediji, povezani s stranko SDS, oziroma podjetja, ki so lastniki teh medijev, so v zadnjem letu in pol prejela visoke zneske od madžarskih podjetij oziroma madžarskih državljanov. Čeprav zakon o političnih strankah tem prepoveduje financiranje iz tujine, pa v njem ni omejitev glede tujega financiranja podjetij, ki so v lasti politične stranke. Financiranje »strankarskih« podjetij namreč ne šteje za financiranje političnih strank, pojasnjujejo na računskem sodišču.
Plakati, videi, spletne strani
Prepovedano pa je, da bi katerokoli podjetje, tuje ali domače, financiralo politično stranko. To je prekršek, ki sta ga morda zakrivila dva medija, povezana s SDS, Nova24TV ter Demokracija. Kot je poročala Mladina, sta medija na spletnem omrežju facebook »sponzorirala« oglase SDS, torej plačala Facebooku za to, da so se ti oglasi nekaterim uporabnikom prikazovali pogosteje.
SDS zanika, da bi tu prišlo do kršitve zakona, saj trdi, da je sponzoriranje oglasov plačala stranka sama. »Spletno oglaševanje poteka preko registrirane agencije, ki distribuira oglasna sporočila in ki jo z volilnega računa plačuje SDS,« trdijo.
SDS, ki se ji po volilnih napovedih obeta relativna zmaga, ima v zadnjem času najverjetneje velike stroške. Plakate z geslom »zate« je začela izobešati še pred volitvami, nakar se je njena kampanja še stopnjevala. Posneli so na primer več videov, tako klasičnih promocijskih kot igranih, ki so namenjeni obtoževanju nasprotnikov.
Za produkcijo teh videov, ki jih razširjajo po spletnih omrežjih, so najeli slovensko podjetje, piše v odgovorih na vprašanja novinarke Pop TV Suzane Perman, ki jih je stranka objavila na svoji spletni strani. »V kadrih nastopajo člani SDS in od podjetja najeti statisti. Kadri so posneti na sedežu SDS in drugod, večinoma v virtualnem studiu. Po zagotovilu izvajalca noben kader v nobenem videu ni bil posnet na Madžarskem ali z madžarskimi statisti,« so navedli. Več oglasov, ki so po vsebini zelo podobni oglasom SDS, v zadnjem času objavlja tudi revija Demokracija.
Poleg tega se je v lanskem letu pojavilo 13 spletnih strani, ki so povezane s SDS in objavljajo lokalne novice. Ko smo to preverjali decembra lani, nam nobeden od izdajateljev teh medijev ni hotel povedati, koliko imajo stroškov in kje dobijo denar zanje.
Pomanjkljiv nadzor
Podrobnosti o financiranju kampanje SDS bodo verjetno znane šele precej po volitvah. Računsko sodišče bo revizijo kampanj opravilo po tem, ko bodo stranke izdelale poročila. Za to imajo stranke na voljo petnajst dni po zaprtju posebnega volilnega računa, ta pa se zapre najkasneje štiri mesece po zaključku kampanje, pojasnjuje Sebastian Peterka iz Transparency International. »Že dalj časa opozarjamo na to, da se napak v kampanji ne odkriva dovolj proaktivno, zato se zavzemamo za pogostejši nadzor nad kampanjami in večjo transparentnost finančnega poslovanja strank, predvsem v času volilne kampanje, saj bi to lahko bila pomembna informacija za volilce pred volilno nedeljo,« pravi. Transparency International je opravila civilni nadzor nad kampanjami za lokalne volitve, pri čemer so ugotovili, da je uradni nadzor pomanjkljiv, sankcije pa redke in neučinkovite.
Glede medijev, povezanih s SDS, pa se postavljajo še druga vprašanja. »Zelo nenavadno je, da ima v EU neka politična stranka v lasti svoje medije,« pravi Marko Milosavljević z ljubljanske fakultete za družbene vede. Po njegovem takega primera v zahodni Evropi ni. »Seveda se potem postavlja vprašanje, ali ne služijo ti mediji ves čas kot orodje oglaševanja stranke,« opozarja.
»Glede medijev se vselej postavlja vprašanje skladnosti z medijsko zakonodajo, kar smo sami pred leti opazili denimo pri občinskih medijih,« se strinja Peterka. Glede občinskih medijev so na primer izpostavili, da je vprašanje, ali spoštujejo določbo zakona o medijih, ki medijem, odgovornim urednikom in novinarjem nalaga avtonomnost.
»Dodatna težava so možni obvodi, kadar se financiranje izpelje prek nekih kapitalskih vložkov v podjetja strank. Načeloma velja, da kapitalske vložke vodi ekonomski interes, v teh konkretnih primerih pa ekonomski interes ni jasen,« opozarja Milosavljević. Obstaja namreč nesorazmerje med velikostjo »madžarskih« vložkov v Nova Obzorja in NTV24 na eni strani ter tržnim dosegom medijev, ki jih izdajata ti podjetji, na drugi. Milosavljević meni, da to kaže na potrebo po omejevanju lastništva političnih strank v medijih oziroma po regulaciji njihovega delovanja v volilnih kampanjah.
