Če je vaša trata videti še posebno bolna, ste morda za to krivi sami. Oglejmo si največje napake pri negi travnatih površin – morda se sploh ne zavedate, da jih že ves čas uničujete.
Nepravilno zalivanje
Nepravilno zalivanje je največja napaka pri vzdrževanju lepe trate. Ste se kdaj vprašali, koliko vode pravzaprav potrebuje na teden? Okoli 25 milimetrov vode je dovolj, če večkrat dežuje, če pa je obdobje sušno, je potrebno izdatnejše zalivanje. Koliko vode dobi trata vsak teden preverite tako, da pustite na njej več posodic in čez teden dni preverite, koliko deževnice se je nabralo v njih. S škropilnim sistemom si olajšate zalivanje in vzpostavite urnik le-tega. Nekateri imajo celo senzorje za vlago, ki zaznajo, ali je trata napojena, ter se po potrebi vključijo in izključijo.
Sejanje ene same ali napačne vrste trave
Raznolikost ni le začimba življenja, temveč je tudi nujna za zdravo trato. Za sejanje izberite več vrst semen, tako da trata lažje prenaša neugodne vremenske razmere, kot sta vročina in suša. Ugotoviti morate tudi, katera trava je najboljša za območje, kjer živite – nasvet poiščite v vrtnih centrih. Tu najdete tudi že pripravljene mešanice travnih semen za kar najboljšo rast.
Neupoštevanje zdravja prsti
Zdravje trate se začne pod tlemi – v prsti. Če je zemlja zbita ali ji manjkajo nujna hranila, trava ne bo vzklila, ne glede na to, kako močno se trudite. Strokovnjaki svetujejo, da je trato dobro enkrat na leto ali dve leti prezračiti, kar je odvisno od vrste prsti. Zračenje poteka tako, da v trato naredimo majhne luknje, tako da voda, zrak in hranila dosežejo zemljo. Na vsaj vsake tri leta je priporočljivo narediti test prsti, s čimer ugotovite, katera hranila potrebuje trava, da lahko izberete primerno gnojilo. Slednjega pa je treba uporabljati v pravi količini in v pravem obdobju leta, zato sledite navodilom izdelovalca.
Nepravilno košenje
Pomembno je, da travo kosimo pravilno. Na splošno velja, naj bi bila trata visoka od 6 do 8 centimetrov, odvisno od vrste trave, s košenjem pa ne bi smeli odrezati več kot tretjino višine travnih bilk. Prekratka trava je namreč bolj izpostavljena boleznim. Mnogi lastniki travnik kosijo, ko je trava mokra. Mokrota obteži travne bilke, zato jih je težko odrezati naravnost, videz trate pa je neenakomeren. Če rezila kosilnice niso nabrušena, travo raztrgamo, kar spet poveča verjetnost razvoja bolezni in napada škodljivcev. Poleg tega trate ne smemo kositi vedno v isti smeri, ker zaradi tega v njej nastanejo proge.
Nepoznavanje okoljskih stresorjev
Na uspevanje trate vplivajo tudi okoljski dejavniki, kot so količina padavin, suša, temperaturni ekstremi in hoja po njej. Vsak izmed teh stresorjev vpliva na zdravje zelenice. Če trato preveč zalivate, odvečna mokrota ustvarja odlične pogoje za rast plevela ter plesen in madeže na travnih bilkah. Preveč pognojena trata je prav tako dovzetna za uspevanje plevela, prav tako na njeno zdravje vpliva, koliko po njej hodimo. Če je trava preveč obremenjena, voda ne doseže korenin, rezultat pa je neugledna rjava zelenica.
