Potem ko je vlada 18. maja letos mokriško hidroelektrarno (HE) pet let po sprejetju državnega prostorskega načrta končno umestila v načrt razvojnih programov za obdobje 2018–2021, v družbah Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) in državni Infri zdaj čakajo le še na pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Po besedah Bogdana Barbiča, direktorja HESS, so že pridobili vsa potrebna soglasja organov, ki sodelujejo v postopku. Zato okoljevarstveno soglasje, za katero so postopki tekli kar tri leta, pričakujejo v kratkem. Nanj pa ni vezana le zgraditev energetskega in infrastrukturnega dela zadnje v verigi spodnjesavskih elektrarn, ampak tudi končanje protipoplavne zaščite okoliških naselij, predvsem Krške vasi in Velikih Malenc, ki bodo poplavno varne šele po poglobitvi Save in Krke, predvidoma do jeseni.
Do jeseni odkup zemljišč in razpisi za projektiranje
Kljub temu da okoljevarstveno soglasje še ni izdano, je HESS že začela projektiranje, pripravo razpisne dokumentacije in druge razpisne postopke, ki po Barbičevih besedah terjajo daleč največ časa. Znana je tudi finančna konstrukcija. Za energetski del, vreden 102 milijona evrov, naj bi 30 odstotkov zagotovila družba sama, preostalo pa njeni družbeniki. Za številne presoje, analize, študije je HESS doslej že porabila dobrih 6,6 milijona evrov. Za infrastrukturni del, ocenjen na 75 milijonov evrov, naj bi po 20 milijonov zagotovili iz vodnega sklada, državnega proračuna in drugih virov, 15 milijonov pa iz sklada za podnebne spremembe.
Po besedah Vojka Sotoška, direktorja državne družbe Infra, ki je zadolžena za zgraditev akumulacijskega bazena in celotne infrastrukture okoli elektrarne, umestitev v načrt razvojnih programov pomeni tudi denar za začetna dela za hidroelektrarno. »Ta trenutek poteka rebalans našega poslovnega načrta, da bomo lahko predvidenih začetnih 2,5 milijona evrov umestili v ta dokument. Prioriteta bosta odkup zemljišč na mikrolokaciji, torej tam, kjer bo stala HE, in ureditev dostopov do stavbe. Preostali denar bo šel za pripravo in izvedbo razpisa za projektiranje. To moramo narediti do jeseni, sicer bomo zamujali s terminskim načrtom.« Septembra naj bi tako začeli objavljati razpise pa tudi pripravljalna dela za ureditev dostopov do gradbišč. Glavnina gradbenih del naj bi se začela aprila prihodnje leto, končala pa julija 2022. Podoben terminski načrt je tudi za infrastrukturni del, pri katerem glavnino zajema gradnja akumulacijskega bazena, ki naj bi bil zgrajen do avgusta 2022. Bazen bo širok do 450 metrov, s prostornino osem milijonov kubičnih metrov (za primerjavo, bazen ob HE Brežice ima prostornino 20 milijonov kubičnih metrov). Zgrajenih bo več kot dvanajst kilometrov drenažnih kanalov, ob njem bo 3,5 kilometra nasipov, med brežiško in mokriško hidroelektrarno pa kar osem kilometrov nasipov.
Prebivalci čakajo na poplavno zaščito
Mokriška hidroelektrarna z nazivno močjo 28,05 megavata naj bi proizvedla 131 gigavatnih ur električne energije na leto, kar pomeni en odstotek proizvodnje električne energije v Sloveniji oziroma 0,1 megavata na prebivalca. Barbič je njen pomen primerjal z največjo hidroelektrarno na svetu, kitajsko HE treh sotesk (22.500 megavatov moči), ki sestavlja 1,56 odstotka celotne letne proizvodnje elektrike na Kitajskem in prav tako kot mokriška 0,1 megavatne ure na prebivalca. Celotna veriga spodnjesavskih HE proizvede pet odstotkov slovenske elektrike.
Kot ob tem poudarja brežiški župan Ivan Molan, si prebivalci Posavja želijo zgraditve še zadnje hidroelektrarne z več vidikov. Z njeno zgraditvijo namreč zagotavljajo tudi poplavno varnost Krške vasi, Velikih Malenc, Mihalovca, Rigonc, Loč pa tudi Term Čatež. Po besedah predsednika vlade Mira Cerarja nova hidroelektrarna pomeni ne le okolju prijazno, stoodstotno čisto energijo in zmanjšanje energetske odvisnosti države, ampak tudi številne gospodarske priložnosti in razvoj turizma, ob čemer poudarja nujnost zgraditve HE tudi na srednji Savi.
