Slika Casparja Davida FriedrichaPopotnik nad morjem meglic, ki je nastala okoli leta 1817, je delo, ki v likovni umetnosti velja za simbol obdobja romantike (v širšem pogledu pa za podobo nemške narodne zavesti). Trenutno je v središču velike razstave, ki nosi specifično nemški, težko prevedljiv naslov Wanderlust (veselje do hoje, pohajanja). V berlinski Alte Nationalgalerie bo na ogled vse do jeseni, njen namen, kot pravi kustosinja Birgit Verwiebe, pa je pojasniti, kako je pohodništvo zlasti v 19. stoletju vplivalo na razvoj krajinskega slikarstva.
Krožna »pohodniška« pot
Naj se obiskovalec razstave še tako trudi, pravega odgovora na zgornje vprašanje ne bo našel – razen če se bo zadovoljil s tem, da je na vseh več kot sto dvajsetih prikazanih delih mogoče videti najmanj eno osebo, ki pohajkuje po naravi, in bo zato sklepal, da je motiv pohodništva resnično zaznamoval krajinsko slikarstvo 19. stoletja. Ker nekaj avtorjev del prihaja iz drugih držav (Francija, Velika Britanija, Danska, Norveška, Rusija, Švica), bo, nadalje, lahko domneval še, da motiv pohodništva v krajinarstvu omenjenega obdobja ni zgolj nemški, temveč mednarodni, tako rekoč transevropski pojav.
Toda kljub vtisu, da ob pripravi razstave ni bilo globljega razmisleka o tem, kaj natančno naj sporoča kot celota, ni mogoče trditi, da ni razumljiva ali zanimiva. Ravno nasprotno. Deloma je to zaradi teme razstave, s katero se lahko poistoveti skoraj vsak obiskovalec, deloma zaradi njene prostorske postavitve, ki deluje kot krožna, sklenjena »pohodniška« pot, predvsem pa razstava pritegne zaradi del, ki so vredna ogleda ne glede na njihovo vpetost v pričujoči razstavni koncept. Mednje sodijo Skalno okno (1818) Karla Friedricha Schinkla, Srečanje ali Dober dan, gospod CourbetGustava Courbeta (1854), Vzpenjajoča se pot skozi visoko travoAugusta Renoirja (1876/77) ter Zima (1907) Emila Noldeja. Medtem ko je Friedrichov Popotnik najstarejša slika, ki je prikazana na razstavi, slednjo časovno sklepa Planinka (1912) danskega slikarja Jensa Ferdinanda Willumsena.
40 milijonov pohodnikov
Čeprav je pohodništvo v Nemčiji od nekdaj nacionalni šport, zanimanje zanj v zadnjih dveh desetletjih še narašča. O tem pričajo pohodniški vodniki, ki so na trgu, pa tudi prodajne številke proizvajalcev pohodnih palic, čevljev in navigacijskih sistemov.
Če gre verjeti lanski anketi Inštituta za demoskopijo Allensbach, jih med Nemci redno pohajkuje skoraj polovica, torej 40 milijonov. Je strokovno osebje v Alte Nationalgalerie, ko se je odločalo za temo razstave, vedelo za ta podatek? Sodeč po vrstah, ki se vsak dan vijejo pred galerijo, bo vsekakor uspešnica.
