Skoraj dvajset let po 11-tedenskem raketnem obstreljevanju in letalskem bombardiranju ciljev na Kosovu in v južni Srbiji, v manjši meri pa tudi v drugih delih Srbije, je srbska skupščina izbrala člane parlamentarne komisije, ki bo preučila, ali in koliko škode so povzročili napadi zveze Nato zaradi vsebnosti osiromašenega urana in plutonija v raketah in bombah. Preučila bo tudi, do kakšnega onesnaženja in v kakšnem obsegu je prišlo z uničenjem številnih energetskih objektov ter skladišč goriva in različnih kemikalij.
Napovedane tožbe ni
V Srbiji že več kot desetletje poteka včasih vroča, včasih umirjena razprava o ekoloških in zdravstvenih posledicah bombardiranja, s katerim je Nato prisilil Miloševićevo Srbijo, da je ustavila vojaške delovanje na Kosovu in umaknila vojsko iz te pokrajine ter Albancem dovolila vrnitev na njihove domove. Del stroke trdi, da se je v Srbiji od leta 1999 izredno povečalo število rakavih obolenj. Po nekaterih meritvah naj bi se zaradi sevanja osiromašenega urana in plutonija v izstrelkih in drugega okoljskega onesnaženja, ki je bilo posledica bombardiranj, število obolelih za rakom povečalo vsaj za dva odstotka na leto, kar je štirikrat večja rast kot v Nemčiji, Veliki Britaniji ali na Švedskem.
Najbolj aktiven pri dokazovanju povezanosti stopnje obolevnosti z bombardiranjem je upokojeni profesor medicinske fakultete, radiolog dr. Slobodan Čikarić, ki že desetletje zahteva od oblasti, da sprožijo tožbo proti članicam Nata, ki so sodelovale v bombardiranju Kosova in Srbije, in zahteva odškodnino.
Skupina za tožbo še pasivna
Lani so v Nišu pripravili znanstveni posvet, na katerem so predstavili vrsto raziskav o povečani radioaktivnosti po vsej Srbiji, čeprav je bilo 85 odstotkov napadov usmerjenih na Kosovo in južno Srbijo, ter povezanost povečanja malignih obolenj s kontaminiranimi izstrelki. Tedaj se je začela zbirati skupina pravnikov in ekspertov, ki je napovedovala tožbo proti devetnajstim državam članicam Nata in zahtevo po večmilijonski odškodnini »enkrat do konca leta 2017«. Do »odločilnega premika« je prišlo, ker je sodišče v Italiji v tistem času presodilo, da pripadnikom italijanske vojske in policije pripada odškodnina, ker so med služenjem oziroma kmalu po služenju na Kosovu zboleli zaradi izpostavljenosti sevanju osiromašenega urana.
Toda ta skupina pravnih strokovnjakov iz, kot so napovedali, različnih držav doslej ni objavila še ničesar in ni jasno, ali bo napoved o tožbi uresničena. O njeni verodostojnosti in pripravljenosti, da »gre do konca«, so nekateri začeli dvomiti, ko je Srbska kraljeva akademija, pobudnica ustanovitve strokovnega telesa, ki bi tožil Nato, sporočila, ima »blagoslov« patriarha Irineja, ki pa je to kmalu zanikal.
Nato s svojimi analizami
Čeprav je napovedana skupina strokovnjakov poniknila, pa so se zganili na sedežu Nata in pred tremi tedni izdali sporočilo, v katerem so zapisali, da so, zavedajoč se morebitne nevarnosti osiromašenega urana, ki ga kot zelo gosto kovino uporabljajo v oboroževalni industriji, že pred skoraj dvajsetimi leti raziskovali negativne učinke. Toda povezanosti med njim in rakavimi obolenji niso našli, pravijo, s tem pa naj bi se strinjali tudi v poročilu programa OZN za okolje iz leta 2001.
Posebna komisija srbskega parlamenta naj bi zdaj po besedah njegove predsednice Maje Gojković v dveh letih zbrala, analizirala, znanstveno preverila in na koncu ocenila, ali in koliko je Srbija onesnažena z osiromašenim uranom in drugimi strupenimi snovmi zaradi Natovega bombardiranja. Ali bodo izsledki podlaga za tožbo in zahtevo po odškodnini, ni povedala.
