Največjo kopenska žival v Evropi, zobra (lat. Bison bonasus), so na Nizozemskem nazadnje videli več sto let nazaj, v Evropi pa so divje zobre povsem iztrebili do leta 1927. Iz posameznikov, ki so jih ohranili v živalskih vrtovih in raznih rezervatih, predvsem na Poljskem, so raziskovalci vzgojili nove črede, tako da jih je danes v Evropi več tisoč (v nadzorovanih ogradah). Zober še vedno ostaja tako ogrožen, kot črni nosorog, ki je naseljeval osrednje afriške predele.
Nekaj vzgojenih primerkov so znanstveniki, ki si od leta 1950 prizadevajo zobre postaviti nazaj v divjino, predvsem v predele Poljske, tako izpustili na prosto. Pri tem je pomagalo tudi več oskrbovalcev, ki so v rezervatih puščali dodatno hrano, namenjeno za morebitne zobre, če bi jim te primanjkovalo. Zobri namreč za svojo prehrano potrebujejo obilico trave, pa tudi velik spekter drugih zelenih rastlin, ki čez leto rastejo v evropskih pokrajinah.
22 zobrov na območju nizozemske obale
Zdaj so uspešno vzgojili čredo 22. divjih zobrov, ki se potikajo po predelih Kraansvlaka, 330 hektarjev velikega rezervata, ki je del Zuid-Kennemerland nacionalnega parka na Nizozemskem. »Sprva smo domnevali, da so zobri gozdne živali. Po raznih ugotovitvah o tem nismo bili več tako prepričani, sploh za današnji čas. Na mnogih lokacijah, sploh v zimskem času, zobre hranijo ljudje. Privlačijo jih razne kmetije, kjer najdejo seno, kar pa ni povsem naravno,« je dejala Yvonne Kemp, vodja dolgoletne raziskave o zobrih.
Leta 2007 so v Kraansvlak prvič izpustili tri zobre, kasneje še tri leta 2008, in tako dalje, kot del desetletnega projekta. Želeli so tudi preučiti, če lahko zober preživi brez hrane, ki bi mu jo nastavil človek. Tezo so potrdili, prav tako pa ugotovili, da si lahko zober brez problema deli območje bivanja z ljudmi.