Blok je bil zgrajen leta 1964 in je rezultat Kristlovega več̌letnega raziskovanja mej ekonomičnega, funkcionalnega in humanega v kolektivni stanovanjski gradnji ter prikazuje temeljne značilnosti njegovega projektiranja – enakovredno obravnavo vseh meril, od urbanizma do detajla.
Zgodovina gradnje in kakovost bivanja
Stanovanjski blok z jasno programsko delitvijo ter eno izmed stanovanjskih enot si boste ogledali z arhitektom Gregorjem Gojevićem, ki živi in dela v Velenju, in je raziskovalec ter soustanovitelj projektantskega podjetja Arrea Ars. Spoznali boste zgodovino gradnje bloka in kakovost bivanja v njem ter se dotaknili tudi vprašanj primerne obnove tovrstne stanovanjske gradnje. Ogledu bo sledilo še predavanje kustosov Maje Vardjan in Tadeja Glažarja o arhitekturi Stanka Kristla v Galeriji Velenje.
Zgledni primer ljubljanske šole za arhitekturo
Kristlov trgovsko-stanovanjski blok v Velenju predstavlja enega najbolj zglednih primerov tako imenovane ljubljanske šole za arhitekturo. V zasnovi gre za nadaljevanje sorodnih rešitev iz Ljubljane, kjer sta bila v letih od 1956 do 1959 zgrajena bloka na Taboru in Prulah. Če sta slednja skromnejša po obdelavi in segajo stanovanja tudi v pritličje, je blok v Velenju že zaradi svoje urbanistične vloge obdelan bolj reprezentativno. Tlorisi stanovanj so skrbno premišljeni in ekonomični ter omogočajo različne preureditve stanovanj. Arhitekt je pri večjih stanovanjih uporabil dve ločeni, včasih nepovezani predsobi, ki omogočata dosledno ločitev dnevnih in nočnih prostorov.
Nenavadno sožitje sodobne in klasične arhitekture
Tudi rešitve drugih prostorov v bloku so preproste, vendar inovativne. Fasade so različno obdelane. Na glavni fasadi so dolgi navpični pasovi oken s steklenimi parapeti, na dvoriščni strani pa so polne ploskve ob stopniščih perforirane z različno velikimi okni in tudi opečno mrežo, tako da hiša deluje kot sestavljenka grafičnih ploskev. Kuhinjska okna so izmaknjena v obliki sodobnih erkerjev, ki dodatno popestrijo fasado in se obračajo proti zahodu. Kot je značilno za Ravnikarjevo arhitekturo, gre tudi tu za nenavadno sožitje sodobne in klasične arhitekture.
Za ogled je obvezna prijava na elektronski naslov izobrazevanje@mao.si.
