Pregledali smo volilne izide za zadnjih petero volitev v državni zbor, od leta 2000 do leta 2014, in pokazalo se je, da za izid volitev nikakor ni nepomembno, kakšna je volilna udeležba. Razmerje med glasovi za levico in desnico je do neke mere (ne pa povsem) odvisno od tega, koliko državljanov se odpravi na volišča. V nasprotju z razširjenim prepričanjem, da je večja volilna udeležba po navadi v prid desnici, se pokaže, da je ravno nasprotno: desnica se je doslej večinoma bolje odrezala, ko je na volišča prišlo manj volilcev. Ko primerjamo volilne izide desnice in levice, je treba vedeti, da je v Sloveniji levica zadnje čase zelo variabilen pojem, stranke, ki jo predstavljajo, se hitro menjajo, medtem ko je pojem desnice trdno povezan s SDS. Na zadnjih petero volitvah (2000–2014) je bila vodilna stranka levice vsakič druga, medtem ko se je med desnimi strankami na volitvah vedno najbolje izkazala SDS. Nikoli se ni uvrstila slabše kot na drugo mesto, enkrat (leta 2004) pa je bila prva in tudi letos ji kaže odlično, vsaj sodeč po javnomnenjskih anketah. Nasprotno denimo zmagovalka volitev leta 2011 Jankovićeva Pozitivna Slovenija letos sploh ne kandidira na volitvah, stranka, ki je zmagala leta 2000, to je LDS, pa danes praktično ne obstaja več.
Stranke, ki so se na zadnjih petero volitvah uvrstile v parlament, smo razdelili v dva bloka: na eni strani so leve in levosredinske stranke, na drugi desne in desnosredinske. To sicer ni vedno preprosto, sploh ker se je do nedavnega večina strank opredeljevala za sredinske. Stranko SMC smo denimo uvrstili v levi blok, glede na to, kakšne odločitve je sprejemala v vladi in parlamentu. Vprašanje pa je, ali so jo v času volitev kot takrat povsem novo stranko tako razumeli tudi vsi tisti, ki so takrat glasovali zanjo. Sešteli smo glasove za levi in desni blok ter števila poslanskih mest, ki so jih skupaj dobile stranke vsakega bloka.
Leta 2000, ko je bila volilna udeležba 70,37-odstotna, je premočno zmagala LDS in dobila 34 poslanskih mest, ves levi blok skupaj pa 53. Preostanek do 88 mandatov (dve mesti v 90-članskem državnem zboru gresta vedno predstavnikoma manjšin), torej 35 mandatov je šlo desnemu bloku, od tega SDS 14. Čez štiri leta je bila volilna udeležba opazno nižja, 60,64-odstotna, slavil je desni blok. Zmagala je SDS, ki je dobila 29 poslanskih mandatov, druga je bila LDS s 23 mandati. Desne stranke skupaj so dobile 51 mandatov, levica 37.
Na naslednjih volitvah, leta 2008, je bila volilna udeležba višja, 63,10-odstotna, zmagala je levica s 50 mandati, desnica jih je dobila 38. Zmagovalna stranka je bila tokrat SD, ki je pridobila 29 mandatov, takoj za njo pa SDS z 28 mandati.
2011 predčasno na volišča
Volitve 2011 so bile predčasne. Volilna udeležba je bila tokrat še nekoliko višja kot prejšnjič, 65,60-odstotna, razmerje med levico in desnico pa je bilo tokrat izenačeno, vsaka je dobila po 44 poslanskih mest. Največ jih je sicer dobila Jankovićeva PS, 28, druga pa je bila znova Janševa SDS s 26 poslanci. Janković po volitvah ni znal sestaviti vladne koalicije, je pa to uspelo Janši, ki je tako postal do sedaj edini predsednik vlade, čigar stranka ni zmagala na volitvah.
Na zadnjih volitvah leta 2014, tudi te so bile predčasne, je premočno zmagala Stranka Mira Cerarja. Dobila je 36 poslanskih mest, neizbežno druga SDS pa 21.
Ob tem izstopa druga značilnost razmerja med volilno udeležbo in volilnim izidom: manjša ko je udeležba, manj glasov potrebuje stranka za ugoden rezultat. Če primerjamo rezultat SDS na dvoje zadnjih volitvah: leta 2011 je za SDS glasovalo 288.719 ljudi, leta 2014 pa 181.052. Razlika je torej več kot 100.000 glasov oziroma dobra tretjina, pri številu poslanskih mest pa se to komaj pozna. Leta 2011 je SDS dobila 26 poslancev, leta 2014 pa 21. Vzrok za to navidezno nelogičnost je bistveno manjša volilna udeležba. Leta 2011 se je volitev udeležilo 65,60 odstotka volilnih upravičencev, leta 2014 pa 51,73 odstotka, torej je enkrat na volitve prišlo 1.121.573 ljudi, drugič pa 886.124. Prvič je 288.719 glasov za SDS pomenilo 26,19 odstotka vseh oddanih glasov, drugič je 181.052 glasov pomenilo 20,71 odstotka.
Disciplinirano volilno telo
Po drugi strani je SDS leta 2004 zmagala z manj glasovi, kot jih je dobila leta 2008, ko je bila druga. Leta 2004 je za zmago SDS zadostovalo 281.710 glasov, štiri leta pozneje je zanjo glasovalo 307.735 volilcev in je bila druga. Seveda, skupna volilna udeležba je bila leta 2004 nižja kot leta 2008.
Vse kaže, da ima SDS neki sicer velik, a navzgor omejen domet števila podpornikov, hkrati pa njeni potencialni volilci na volitvah le redko umanjkajo. Nasploh velja, da ima desni blok v Sloveniji mnogo bolj disciplinirano volilno telo kot levi. Tudi podrobnejši rezultati številnih javnomnenjskih anket vedno znova pokažejo, da se potencialni volilci desnih strank volitev udeležujejo v večjem deležu kot potencialni volilci levih strank. Zato velja: manj ko na volitve pride enih, večja je v volilnem izidu teža drugih.
