Svet ti ne pride nasproti na 50%. 50% je premalo, da bi bil globalno konkurenčen, saj se tam tekmuje med 90-100%. Slovenci ljubimo tehnologijo in razvijamo do onemoglosti, ampak dober tehničen produkt predstavlja največ 50% uspešnega podjetja, drugih 50% pa smo mi, kot osebe in prodajalci. Zato mnoga slovenska podjetja skačejo le po ENI NOGI in v svetu ne pridejo niti do ciljne črte, kaj šele med finaliste.
V prvi frontni liniji Cosylaba najdemo magika za prodajo, dr. Marka Pleška. Medtem ko tisoči sanjarijo o tem, da bi jim globalna znamka uspela sama od sebe, so jo Mark in ekipa zgradili z lastnimi rokami. Najprej je blagovna znamka bil kar Mark sam. Vedel je, da najmočnejša oseba v podjetju ni direktor, ampak tisti, ki stoji pred stranko - ne glede ali je to novinec ali šef, kar on obljubi stranki, se mora zgoditi.
Zato je Mark s sabo vedno vozil ekipo, jih treniral, jim tkal vezi s strankami in (pazi!) sistematično ter namenoma iz njih zgradil osebne blagovne znamke. Več takšnih znamk je začelo dodatno krepiti krovno znamko Cosylaba, ki je zdaj znana širom sveta. Svoboda je pomembna in Mark je svojim sodelavcem dovolil narediti lastne napake in se odločati po svoje, da so si sami oblikovali svoje pozicije. Nastala je profesionalna ekipa in zato je on danes v poziciji, da lahko izpreže. O tem lahko večina slovenskih podjetnikov le sanja.
Dolgo sem razmišljal kako vam ponazoriti takšnega človeka? Ali ste gledali Levjega Kralja? V njem je en tak karakter – šaman Rafiki: izrazito moder, ultra skromen ter talent za farso, ki se mu klanja cela savana ampak njegov svet je drugje. Pojavi se le v ključnih trenutkih, ko je treba v nekaj minutah spremeniti potek zgodovine. S tremi besedami obrne vse na glavo in ti primaže klofuto, ampak na način, da si še hvaležen zanjo. Meni pa je najbolj v čast, da se je takšen človek, ki mu ni treba poslušati nikogar več, usedel na klop učencev TopTech Managementa ter čakal tisto eno rešitev, ki mu še manjka v tehnološko-prodajnem mehanizmu Cosylaba.
Tragikomika našega naroda je, da imamo odlične osnove za vrhunsko prodajo, vendar pa imamo tudi sindrom Martina Krpana in Petra Klepca, da namesto za 'pol kraljestva' raje naredimo vse na pol zastonj. In to še za tisto stranko, ki najbolj jamra ter najmanj plača. Stoletna folklora nas uči, da je prodaja nekoliko umazana in nizkotna. Janezek, če se ne boš učil, boš šel za prodajalca! Če srečaš prodajalca, se mu na daleč ogni in trikrat pljuni čez ramo. Če sta dva, se ti hudo kaže, zato se namaži z žabjo slino. Če so trije, si pa že za v trugo in je najbolje, da se kar uležeš. Ponoči, ko je svet najstrašnejši, te barabe razsipajo sol po poljih in kradejo tračnice iz drugega tira.
Dobra prodaja in dobra cena sta glavni vir razvoja. Najprej je treba na lov za denarjem, šele za tem je na vrsti tehnološka popolnost. Ne gre oboje naenkrat. Zelo pogosto se za iskanjem 'popolnosti' skriva strah pred delanjem napak, strah pred trgom in mnenji. Pa kaj, če na vas najdejo napako? Kdo jih nima? Jaz jih imam 10 in od tega najmanj 2 kritični. Če bi vprašali mojo družino, bi dopisali še eno nulo.
Kako se naučiti živeti z napakami? Zadnjič sem sedel na ploščadi pred eno najbolj znamenitih slovenskih gimnazij. Vanjo so vstopali mladi umi; urejeni, nekateri že popolni do nepopolnosti, brez napak. Ampak na tej strani vrat, v lumpenproletariatu, je 'falirana' mladina trenirala trike na rolkah. Sedel sem 30 minut in jih občudoval – ti fantje so pogrnili vsaj 2x na minuto. Raztreščilo jih je po tleh in to pred očmi njihovih prijateljev, punc, učiteljev in neznancev. Delali so toliko napak, tako hitro in še v javnosti, da jim je to postalo običajno. Jaz se sramujem enega padca, oni nobenega.
Sprejmite, da vam tehnološka popolnost ne bo dala sveta na dlani. Privoščite si napake in nepopolnost - in šele potem boste lahko tekli na 90%. 15 najbolj uspešnih tehnoloških podjetij na svetu nima skupaj niti enega perfektnega produkta, vsi pa so mojstri v prodaji. Pregovor pravi, da bedaki vse zapletejo, geniji pa vse poenostavijo.
dr. Jernej Pintargraditelj tehnološke skupnosti v Tehnološkem parku Ljubljana