Kritika razstave Boštjana Drinovca: Razmislek o robotih
V temini skladišča soli Monfort nas preseneti gigantski stroj – robot med tremi kupi soli. Priče smo doživetju koreografiranega gibanja robota, ki prelaga sol s kupa na kup, da se ne sprime. To je novodobni solinar, ki je nadomestil težaško in enolično delo tradicionalnega delavca v nekdanjem skladišču soli. Kipar Boštjan Drinovec (1974) tokrat ne modelira materiala, temveč je v vlogi režiserja in koreografa, ker je pripeljal robota iz industrije in njegovo gibanje na novo sprogramiral, da pred našimi očmi »pleše« in v neskončnost opravlja enolično delo, ki sproži številna razmišljanja.
Ena najbolj obiskanih galerij v Sloveniji, nekdanje skladišče soli Monfort, je prizorišče najnovejše instalacije Boštjana Drinovca. Mobiusov trak kaže, da je robotizacija norost v kontekstu neskončne produkcije: robot solinar s kupa na kup premešča sol in tako v neskončnost ponavlja isto stvar. Kakor Sizif pričakuje, da se bo s ponavljanjem istega nekaj spremenilo. (Foto: Nada Žgank)
Drinovec je znan po svojih upornikih, večinoma majhnih glinenih kipcih, ki na eni nogi z različnimi izrazi kljubujejo ustaljenim pričakovanjem človeške normalnosti...
Danes je v Galeriji Vžigalica in njeni okolici zažarel 12. mednarodni festival Svetlobna gverila. Različne umetniške svetlobne instalacije, skulpture...