Ob koncu še enega slabega tedna brexitskih pogajanj, ki jih po trditvah EU ovirajo britanske fantazije, da se mora brexitu prilagoditi Evropska unija, ne pa Britanija, se je odprl nov problem. Gre za vprašanje prihodnjega britanskega sodelovanja v projektu satelitskega navigacijskega sistema Galileo, ki je konec tedna sprožilo pravo besedno vojno med Londonom in Brusljem. Galileo je sistem EU, s katerim je ta konec leta 2016 odpravila evropsko odvisnost od vsem dobro znanega ameriškega sistema GPS. EU ga je zagnala leta 2003, končan pa naj bi bil do leta 2020. Ta sistem, ki je namenjen civilni in vojaški rabi, naj bi Evropsko unijo stal deset milijard funtov.
Grožnja z zmanjšanjem ločitvene odpravnine za milijardo evrov
Še nekončani projekt Galileo, ki pa že zagotavlja zelo natančno globalno pozicioniranje pod civilnim nadzorom, vključuje tudi varnostno občutljive dele, zaradi katerih je izbruhnil spor med Britanijo in EU. Britanci zahtevajo, da Galileo po brexitu ne bi bil več projekt EU, ampak skupni projekt EU in Britanije. Zahtevajo tudi enakopravno vključenost v celoten program – tudi v njegov varnostno občutljivi del. Bruselj Britaniji ponuja nadaljevanje sodelovanja v projektu, vendar brez neomejenega dostopa. Pri tem poudarja, da ne gre za nezaupanje, ampak za to, da članice EU povezujejo skupna pravila igre, ki za Britanijo po odhodu iz EU ne bodo več veljala.
V Britaniji trdijo, da bi jih ta delna izključitev iz Galilea po brexitu že v prehodnem obdobju, ki mu bo sledilo, stala 880 milijonov funtov (milijardo evrov) in ogrozila varnost na obeh straneh Rokavskega preliva. Zato je London že zagrozil, da si bo Britanija, če jo bodo izločili iz projekta Galileo, omislila svoj satelitski navigacijski sistem in sprožila nova pogajanja o ločitveni odpravnini (da bi jo zmanjšala), čeprav je to ena od dogovorjenih reči na brexitskih pogajanjih. Poteza Londona spominja na izsiljevanje, saj je britanska vlada že pristala na to, da bo Uniji ob ločitvi plačala 39 milijard funtov odpravnine. Zagrozil je tudi, da sistemu ne bo dovolil uporabljati baznih postaj na britanskih čezmorskih ozemljih, denimo na Falklandskih otokih.
Britaniji po brexitu ni mogoče zaupati!?
V Londonu trdijo, da je odločitev evropske komisije o omejenem britanskem pobrexitskem sodelovanju v projektu Galileo oziroma o tem, da bodo Britanijo in britanska podjetja po brexitu izključili iz bodočih varnostno občutljivih delov tega projekta, prinesla razdor med članice EU. Francija, Španija, Švedska in Nizozemska naj bi bile med tistimi, ki si želijo ohranitve tesnega sodelovanja Britanije v projektu Galileo. V Londonu so posebej užaljeni zaradi trditve evropske komisije, da Britaniji po odhodu iz EU ni mogoče zaupati občutljivega gradiva, povezanega s projektom Galileo. Britanska vlada naj bi bila zato »razjarjena«. Zunanji minister Boris Johnson, ki ga malokdo jemlje resno, naj bi to povedal francoskemu kolegu, ta pa je evropski komisiji izrazil svojo zaskrbljenost zaradi takšnega odnosa do Britanije.
Resnici na ljubo je Britanija igrala ključno vlogo v projektu Galileo in zanj prispevala dvanajst odstotkov denarja in okoli petnajst odstotkov »dela«. Brexit ne bi smel biti povod za to, da bi jo izključili iz tega dela varnostnega sodelovanja, v dobro obeh strani. Obenem pa je ta spor ena od mnogih posledic tega, kaj so politiki in drugi, ki so zaradi lastnih, ne pa britanskih interesov promovirali brezglavi brexit in o njem prepričali neznatno večino volilcev, naredili Britaniji. Njena vloga se v prihodnosti zdi vse manjša.
