Svet avtomobilov je zelo pisan, saj poznamo veliko različnih razredov, segmentov, oblik in namenov. In prav je tako, kajti le tako lahko vsak najde nekaj za svoj okus in globino žepa. Danes večina vodilnih avtomobilskih proizvajalec ponuja tako rekoč vse, od največjih do najmanjših štirikolesnikov, pri čemer so predvsem slednji vseeno malce zapostavljeni. Majhen avtomobil je na določenih trgih nujen in več kot zaželen, na drugih spet se ga potencialni kupci otepajo kot hudič križa. V velikih urbanih središčih, kjer je pomemben vsak centimeter, lahko mini avtomobili seveda pokažejo vse svoje prave talente, proizvajalci pa so dojeli, da so lahko ravno ti tudi nosilci razvoja. Na drugi strani so trgi, kjer se na te avtomobile gleda malce zviška in so neke vrste znamenje »neuspešnosti«. A zakaj?
Marko Polič, upokojeni profesor psihologije na filozofski fakulteti, ima svojo razlago, kako slovenski kupci dojemajo take avtomobile: »Razlogov, zakaj imajo pri nas tak sloves, je več. Od varnosti prek potreb vsakdanjega življenja do simbolične vrednosti vozila. Vsakdanje življenje namreč pogosto zahteva malo večji avto, v katerega se lahko udobno spravi vsa družina s prtljago vred. Majhen avto je smiseln, če si jih družina lahko privošči več, saj je primernejši za mestno vožnjo, lažje ga parkiraš, je bolj gospodaren… Kupec želi za svoj denar dobiti nekaj več. Raziskave kažejo, da je ob trku možnost preživetja večja, če ste v večjem avtu. Ljudje se tega najbrž zavedajo čisto intuitivno iz vsakdanjih izkušenj z različno velikimi stvarmi. Kar se tiče denarja, so navadno večji avtomobili dražji, ljudje pa presojajo tudi glede na svoje potrebe, pri čemer pogostost ni vedno v ospredju, saj je običajno mestnih voženj, za katere so ustreznejša majhna vozila, več. Upoštevamo pač vso pestrost naših transportnih potreb in ta presoja morda ni vedno razumna.«
Vedno bolje opremljeni
Podobno meni tudi Azer Šarič iz podjetja KMAG, ki zastopa znamko Kia. Po njegovih besedah so malčki avtomobili, ki so v prvi vrsti namenjeni vožnji in parkiranju v velemestih. Predvsem pri iskanju parkirnega prostora namreč pride do izraza njihova majhnost, Slovenija pa se ne srečuje s tovrstnimi težavami. »Drugi razlog je njihova omejena uporaba v primerjavi z nekoliko večjimi avtomobili, zlasti to velja za premajhen prtljažnik, od teh pa tudi niso kaj prida cenejši. Zato v velemestih v bogatejših državah ta vozila kupujejo kot drugo vozilo v družini, česar slovenski življenjski standard ne dopušča v tolikšni meri. Temu so se prilagodili avtomobilski proizvajalci, ki tovrstna vozila ponujajo skorajda le še v dobro opremljenih različicah. Tako imajo ta vozila danes vso varnostno in udobnostno opremo, ki jo premorejo precej večji in prestižnejši modeli,« pojasnjuje Azer Šarič. In ker slovenski kupci postajamo vse bolj in bolj racionalni tudi pri nakupu vozil, se to pozna tudi pri prodaji mini avtomobilov. »Slovenci pri nakupu vozil upoštevamo različne dejavnike. Mini avtomobili so v družini popolni kot tretji avto, ki nam služi za lažje gibanje po mestu in enostavnejše parkiranje. Slovenija je glede tega svojevrstna in le redko srečamo družine, ki premorejo tri vozila,« dodaja Mojca Esih Lah iz podjetja Autocommerce, ki zastopa tudi znamko Smart. Meni, da je slovenske kupce težko prepričati o prednostih mini avtomobilov, saj stroški lastništva niso zanemarljivi in nam ne dopuščajo, da se pri nakupu oziramo le na to, kakšen avtomobil nam je všeč in bi ga radi imeli.
Malce drugačno mnenje ima predstavnik Renaulta Rok Istenič. Ne strinja se z mnenjem, da mini avtomobili pri nas niso priljubljeni. »Seveda se vozil iz segmenta A proda manj kot vozil iz marsikaterega drugega segmenta, še vedno pa se jih proda več kot recimo vozil iz segmenta velikih enoprostorcev ali štirivratnih limuzin. Idealni poligon za mini vozila je vožnja v gostem prometu. Večinoma torej kupci mini avtomobilov ne izberejo zato, ker iščejo najcenejši avto, ampak zato, ker iščejo res majhen avto. Kdor išče največ prostora za svoj denar, bo prej izbral vozilo velikosti na primer clia ali sandera. Velikost je torej glavni razlog nakupa, ne cena, zato se tudi v tem segmentu pogosto prodaja vozila z drago dodatno opremo, znane pa so tudi premijske znamke, ki slovijo prav z malimi avtomobili, pa čeprav so dragi,« pravi Rok Istenič. V letošnjem aprilu so mini avtomobili dosegli štiriodstotni tržni delež, na vrhu prodaje pa so fiat panda, hyundai i10 in renault twingo.
Prednosti se vidijo v velemestih
A ker pri nas velemest s takim prometom, kot ga poznajo v Rimu, Londonu, Barceloni ali Parizu, ni, je tudi potreba po takih vozilih manjša. Ko torej potegnemo črto, lahko ugotovimo, da so pri nas ta vozila manj priljubljena predvsem iz praktičnih razlogov. Edvard Strajnar, vodja prodaje Volkswagna pri Porscheju Slovenija, dodaja, da majhnost pri nas ne pride do izraza: »Nimamo velikih mest, metropol, kjer je pomembno, da lahko avtomobil stisneš v majhen parkirni prostor. Doplačilo za vozilo razreda višje znaša do 2000 evrov, izkušnje naših prodajnih svetovalcev pa kažejo, da se kupci zaradi varnosti, ki z vsakim dodatnim milimetrom pločevine narašča, veliko raje odločajo za doplačilo in s tem za nakup večjega vozila.« Marko Polič še pravi, da se bo tudi v naših glavah spremenil odnos do takih vozil, ko z velikimi avtomobili nekaterih zadev ne bo mogoče več opraviti. »Ko bo vožnja velikih avtov postala negospodarna, razlogov za nakup v prid malčkov pa več, se bo spremenil tudi odnos do njih. Pa še nekaj je pomembno. Počasi bo lastnina avtomobila postala breme, zato se bo uveljavila izposoja vozil, takšnih, kot jih bodo uporabniki potrebovali v določenem trenutku. Tako bodo razbremenili okolje, zmanjšali porabo surovin in znižali stroške življenja. Zakaj pravzaprav bi vsakdo moral imeti avto ali celo več avtomobilov? Pozabiti pa ne smemo niti na siceršnji javni prevoz, vlake, avtobuse, tramvaje…«
