Če bi ocenjevali zgolj zunanjo atraktivnost, potem bi bil zmagovalec namreč hitro znan. Pa verjetno ne samo v tem dvoboju. Mazda3 že na prvi pogled pač deluje dinamično-atraktivno kot le malokateri tekmec v razredu. S tega vidika je rapid njeno pravo nasprotje – avto je sicer skladen in dokaj všečen, a hkrati zadržan in neizstopajoč, konservativen. Se pa zato češki primerek kombilimuzine tistim, ki bi mu neizrazito zunanjo podobo nemara šteli v minus, popolnoma »odkupi« v notranjosti s prostornostjo, praktičnostjo in uporabnostjo. Uporabljeni materiali sicer niso ravno »prestižni« ali najbolj visokokakovostni, toda hkrati niti slučajno in na nobenem mestu ne ceneni. Se pa tudi v notranjosti nismo mogli znebiti vtisa, ki smo ga omenili že pri zunanjosti – da je škoda bolj zadržana, mazda pa, tudi s kakovostnejšimi materiali, bolj živahna, drzna. Tudi pri merilnikih, pri katerih pa za avto tega razreda izbira merilnika vrtljajev kot osrednjega, ki vzame največ prostora (v slogu porschejev), pri japonki ni najbolj posrečena. Prikazovalnik hitrosti je namreč ob tem majhen digitalen in skrit v kotu pri dnu, kar nas je med vožnjo pogosto zmedlo, a je v mazdin zagovor treba dodati, da ima še projekcijski zaslon, ki je v tem primeru bolj priročen.

Prostornost rapida smo že omenili, pri čemer v potniški kabini mazda za njim kaj bistveno ne zaostaja, a je ključni podatek, da za približno enako prostora (morda malce manj za glave potnikov), ki ga namenja sedečim na zadnji klopi, potrebuje kar 16 centimetrov skupne dolžine (4,46:4,30 metra) in 10 centimetrov medosne razdalje (2,7:2,6 metra) več od tekmice. Ki ima za nameček še bistveno prostornejši prtljažnik (415:364 osnovnih litrov); sicer pa smo tega, da na tem področju odstopa, od Škode že vajeni…

Pri motorjih je »prostorninska zgodba« obrnjena. Testnega rapida je tako poganjal litrski turbobencinski trivaljnik s 110 konji (81 kilovati), mazdo3 dvakrat večji atmosferski štirivaljnik s 120 KM (88 kW), oba pa sta sodelovala s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom. Da Japonci na tem področju vztrajajo z za današnje čase malce nenavadnim pristopom in se ne menijo za tako priljubljeni »downsizing«, jim pač ne gre zameriti ali kako drugače šteti za kar koli slabega. V praksi je sicer škoda s svojim motorjem pri nizkih hitrostih poskočnejša, a z mesta do 100 km/h je mazda že spredaj (pospešek do stotice 8,9:9,8 sekunde), medtem ko je končna hitrost podobna (mazda 195, škoda 198 km/h), za marsikoga najpomembnejša stvar, poraba, pa je bila na našem testu celo enaka (6,6 litra bencina na 100 kilometrov). Je pa ob tem seveda mazdin motor občutno tišji, a je za marsikatera ušesa tudi značilno »brbotanje« škodinega trivaljnika prijeten zvok. Med vožnjo se oba sicer izkažeta za precej udobna, a je občutek za volanom mazde vseeno precej boljši. Tu je voznik dejansko kralj, počuti se, da je vse osredotočeno samo nanj, sploh med dinamično vožnjo med ovinki pa mu ob odlični legi na cesti in odzivnem volanskem mehanizmu v celotnem razredu težko najdemo enakega. Pri čemer rapid sploh ne razočara in bo umirjenim voznikom celo bliže, a mazda je tu pač razred zase.

In cena? Škoda rapid s posebnim paketom opreme family za ceno 16.840 evrov ponuja veliko avtomobila z dobro opremo, med drugim samodejno klimatsko napravo, zadnje parkirne senzorje, tempomat, hiter in odziven infozabavni sistem… Mazda3 je z opremo takumi sicer dražja (19.590 evrov), a ponudi tudi kar nekaj več opreme, tudi nekatere »bombončke« (denimo ogrevan volan, »head-up« zaslon, pa dvopodročno klimatsko napravo, kamero, sistem za nadzor mrtvih kotov in opozorilo na promet za vozilom…), ob tem pa se res tako dobro pelje, da… No, več pa v sklepu.