Kaj to pomeni vis a vis operabilnosti zakonodajnega telesa, če pride do situacije, da je potrjenih le 46 poslanskih mandatov? Še zlasti je to vprašanje pomembno, če pride zaradi denimo izrednega stanja do spreminjanja ali/in dopolnjevanja ustave in druge zakonodaje, kar zahteva kvalificirano, dvotretjinsko večino?

Morda mi lahko odgovorijo tisti, ki so si sami sprejeli tak poslovnik, morda tisti, ki so jim ga pripravile profesionalne službe v rednem delovnem času državnega zbora, morda tisti, ki so jim ga od zunaj svetovali, se prav za to dodatno izobraževali, morda pa tisti, ki so zunanjim svetovalcem z druge celine svetovali. Vprašanj je v primerih svetovalstva državnemu zboru resnično brez števila.

Vrag ali bog ali kaj vmes si ga vedi. Jaz vem le eno: pred leti sem v tem mediju predlagala uvedbo zastavljanja državljanskih vprašanj zakonodajnemu telesu. Na to temo sem v številnih pismih neuspešno bila bitko s takratnim poslancem LDS Maksimiljanom Lavrinom. Rezultat?

Poslanci so mojo idejo o uvedbi državljanskih vprašanj posvojili, a jo sebi v korist premodificirali, preobrnili, in tako so nastala namesto državljanskih poslanska vprašanja. Volilke in volilci, celo tisti, od katerih so bili ti državnozborski kunštneži voljeni (ne pa tudi izvoljeni), pa smo bili prikrajšani še za to možnost neposrednega sodelovanja pri upravljanju javnih zadev.

Avtonomno združevanje volilk in volilcev v lastnem združenju, ki bo imelo en sam namen in cilj, to je demokratični nadzor referendumov in volitev, postaja že nuja.

Ida Čuden Rebula, Sežana