Jezersko postaja ena od tako imenovanih Gorniških vasi. Mednarodna mreža s tem imenom združuje kraje, ki svoj turizem razvijajo na temeljih gorniške tradicije, predvsem na osnovnih gorniških dejavnostih, brez velike turistične infrastrukture in s trajnostnim pristopom, pojasnjuje predstavnica Planinske zveze Slovenije za odnose z javnostmi Manca Čujež. »Zavedajo se potrebe po harmoniji med naravo in človekom, pri čemer človek spoštuje zmožnosti narave, zato je moto gorniških vasi: manj in zato bolje. Gorniške vasi tako na poseben način izpolnjujejo cilje alpske konvencije, ki stremi k trajnostnemu razvoju v alpskem prostoru,« opisuje.
Dokaz, da so bili ves čas na pravi poti
Za domačine z Jezerskega je pridružitev Gorniškim vasem dokaz, da so bile vse njihove dosedanje odločitve, povezane z razvojem kraja, pravilne. »Zdaj se zavedamo, da je to, česar nimamo, naša ogromna prednost, to je tisto, kar moramo obiskovalcem ponuditi. Včasih smo poslušali, da bomo težko imeli turizem brez velikega hotela, bazenov in igralnice. Zdaj pa vsi skupaj vemo, da je to naša velika prednost, ki jo obiskovalci iščejo,« pravi Drejc Karničar, član projektne ekipe v okviru Gorniških vasi in domačin, ki se ukvarja s turizmom. »V prvi vrsti ta vključitev za nas pomeni veliko priložnost, da se odpremo obiskovalcem iz nemško govorečih krajev, od koder sicer prihaja večina vasi, povezanih v mednarodno mrežo,« dodaja. Župan občine Jezersko Jurij Rebolj pa ga dopolnjuje: »Omenjenim obiskovalcem, ki jih bomo zdaj v večji meri nagovarjali, po naših opažanjih alpski svet veliko pomeni in imajo do njega spoštljiv odnos.«
Župan Rebolj opozarja, da se je občina že v strategiji razvoja zavezala k trajnostnemu razvoju, tako turističnemu kot gospodarskemu, z vstopom med Gorniške vasi pa še utrjuje svojo zavest. »Za nas je to zaveza, da ostajamo taki, kot smo. Ljudje, ki prihajajo k nam, ugotavljajo, da so našli tisto, kar so dolgo iskali: čudovito, neponovljivo naravo. Vendar pa se sprašujejo, ali jo bomo uspeli ohraniti, da čez deset let na Jezerskem ne bo tako bučno, kot je povsod drugje,« razmišlja Karničar.
Ne bojijo se, da bi jih obiskovalci preplavili
Sogovornika se ne bojita, da bi večja razpoznavnost Jezerskemu prinesla preveliko množico obiskovalcev. »Ne stremimo k nekemu množičnemu turizmu, ampak bolj k turizmu, ki nagovarja ljudi, ki jim narava veliko pomeni,« pojasnjuje Rebolj. Karničar meni, da bodo tudi potencialni investitorji, ki bi se želeli na Jezerskem ukvarjati s turizmom, lažje razumeli, kakšne vrste turizem je v teh krajih sprejemljiv. Obiskovalci na leto na Jezerskem ustvarijo okoli 13.000 nočitev, precej več pa je dnevnih obiskovalcev, pravi župan. »V dveh poletnih mesecih imamo tisti, ki se ukvarjamo s turizmom, kapacitete polne, vendar moramo preživeti tudi ostale mesece,« opozarja Karničar in upa, da jim bo vključitev v mrežo pri tem pomagala.
Danes je v mrežo vključenih 20 krajev v Avstriji, trije kraji na Bavarskem (letos se vključuje četrti), eden na Južnem Tirolskem (letos vstopa še drugi), pridružuje se tudi prvi kraj v okviru preostale Italije, v Sloveniji pa je pionir gorniških vasi Jezersko, opozarja Manca Čujež iz PZS. Projekt vodijo planinske zveze Avstrije, Nemčije, Južne Tirolske, Italije in Slovenije.
