Priznani stroški vključujejo nakup in vgradnjo enega plinskega kondenzacijskega kotla na stanovanjsko enoto, predelavo obstoječega ali izdelavo novega sistema za dovod zraka in odvod dimnih plinov ter sanacijo ali izgradnjo dimnika ter električne, strojne in plinske instalacije za potrebe delovanja in krmiljenja sistema ter zagon sistema. Ob vgradnji plinskega kondenzacijskega kotla za ogrevanje znaša višina nepovratne finančne spodbude do 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 2000 evrov na vgrajeno napravo.
Za večjo energijsko učinkovitost v blokih
Še vedno je odprt tudi javni razpis Eko sklada za vgradnjo plinskega kondenzacijskega kotla v skupnih kotlovnicah večstanovanjskih objektih. Namen poziva je povečanje rabe obnovljivih virov energije in večja energijska učinkovitost v stanovanjskih stavbah ter zmanjšanje prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM10 in s tem izboljšanje kakovosti zunanjega zraka. Finančne spodbude lahko uveljavljajo občine Celje, Hrastnik, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo Mesto, Trbovlje in Zagorje ob Savi.
Zakaj ogrevanje z zemeljskim plinom
Študija ekonomičnosti ogrevalnih sistemov je pokazala, da je zaradi cenovne ugodnosti in visoke učinkovitosti to najboljša izbira za investicijo v sistem za ogrevanje in pripravo tople vode. Vgradnja plinskega kondenzacijskega kotla je namreč najugodnejša in se najhitreje povrne. Cene zemeljskega plina so se v zadnjem obdobju občutno znižale. Tako lahko gospodinjstvo danes eno kilovatno uro zemeljskega plina kupi že za 5 centov ali manj z vsemi davki in dajatvami vred. Prav nizka cena je eden glavnih razlogov, zakaj število uporabnikov zemeljskega plina pri nas iz leta v leto narašča. Teh je danes že več kot 133.000.
