»S takšnim panjem še nisem delal in če ima kakšen čebelar iz Slovenije kaj časa, da pride naokrog, bi mi njegovo strokovno znanje zelo koristilo,« se je pošalil Cote, ki s svojo organizacijo postavlja in skrbi za panje po vsem svetu. V ponedeljek je v panj že naselil kraljici kranjske čebele in se pošalil, da se obdobje italijanskih čebel na ZN izteka. Cote je že lani pri ZN postavil dva panja z italijanskimi čebelami, ki so najpogostejša vrsta v ZDA, čeprav imajo po njegovih besedah povsod po ZDA tudi kranjske čebele oziroma po angleško carniola bees. Na ZN imajo čebele v dveh panjih že dve leti in lani so po besedah predsednika Generalne skupščine ZN Miroslava Lajčaka proizvedle 113 kilogramov medu.
Organizacija Čebele brez meja pomaga blažiti revščino in lakoto po svetu s pomočjo čebelarstva in deluje od Latvije preko Ugande, Ekvadorja do Fidžija in drugod. Na vprašanje, kako se bodo slovenske čebele ujele z italijanskimi, je Cote odgovoril, da bo podobno kot znotraj Palače narodov - na splošno bodo sodelovale, včasih pa se tudi sprle. Slovenska veleposlanica pri ZN Darja Bavdaž Kuret je spomnila, da je Generalna skupščina ZN lani soglasno sprejela resolucijo o 20. maju kot svetovnem dnevu čebel na pobudo Slovenije. »Darilo Slovenije ZN je živi spomenik,« je dejala. Lajčak je Sloveniji kot predlagateljici čestital, da lahko na ZN prvič slavijo svetovni dan čebel, ki jih je potrebno zaščititi, ker bi bil brez njih učinek na varnost hrane uničujoč.
Čebele so pomemben del naše dediščine
»Na žalost čebele izginjajo z alarmantno hitrostjo zaradi pesticidov, parazitov in izgube naravnega okolja in ZN si po svojih močeh prizadevajo za njihovo ohranitev. Čebele so podjetne, produktivne, patriotske in organizirane. Vsaka igra v panju svojo vlogo, vendar si za uspeh prizadevajo skupaj, kar je lahko dober nauk za naš 'panj' v dvorani Generalne skupščine,« je dejal Lajčak. Nekdanji veleposlanik pri ZN Ernest Petrič, ki je te dni v New Yorku na zasedanju Komisije za mednarodno pravo, je dejal, da so bili mu je predsednik Borut Pahor naročil, naj se udeleži slovesnosti, kar bi storil v vsakem primeru, ker so čebele pomemben del slovenske dediščine. »Naši prastarši so bili v avstrijskem cesarstvu znani kot najboljši čebelarji. Hvaležni smo, da je toliko držav podprlo resolucijo za svetovni dan čebel, ki izraža ambicijo majhne države, da se predstavi ne z velikim spomenikom generalu, ki jih nismo imeli veliko, ampak s čebelami,« je dejal Petrič.
Vodja pisarne FAO v New Yorku Carla Mucavi je izrekla zahvalo slovenski vladi, ki je proces razglasitve svetovnega dneva čebel uspešno pripeljala do konca. Poudarila je pomen čebel za preživetje človeštva ter zagotovila nadaljnje sodelovanje FAO pri zaščiti čebel in drugih opraševalcev. Slovensko veleposlaništvo v Washingtonu je v sodelovanju s Turističnim uradom Radovljica že 18. maja pripravilo slovesnost pred dnevom čebel, na posebni tržnici pa tudi prikaz receptov, navdahnjenih z medom, in razlago o vlogi čebel v človeški prehrani. V četrtek zjutraj pa je na sedežu Urada za zvezo FAO v Washingtonu potekala konferenca o svetovnem dnevu čebel in čebelah. Poleg direktorja Urada FAO Vimlendre Sharana so se razprave udeležili tudi slovenski veleposlanik Stanislav Vidovič, predstavniki FAO in nevladnih organizacij, kot so Združenje čebelarjev severne Virginije, Koalicija za ogrožene vrste in Partnerstvo za opraševalce. Postavljena je bila tudi razstava kranjskih čebel fotografa Toma Urha, gostje pa so lahko poskusili slovenski med in izvedeli več o Sloveniji.
