»Festival alpskega cvetja si marsikdo napačno predstavlja, češ da gre za razstavo cvetja, podobno kot v arboretumih, torej gojenih rastlin. Pri našem festivalu pa je vsa krajina Bohinja naravni botanični vrt in to je bistvo našega festivala,« opozarja direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. »Cvetlice, v katere ne vlagamo niti ene kaplje vode niti enega centa, enostavno zrastejo in so tam za nas, mi pa pripovedujemo njihove zgodbe,« je dodal Langus.
Ljudje v času tega mednarodnega festivala v Bohinj prihajajo iz več razlogov. Med njimi je tudi raznolikost cvetja, ki še vedno uspeva v Alpah, opozarja Langus. V Bohinju raste več kot tisoč različnih rastlinskih vrst, ki se jih domačini trudijo ohraniti, mnogi obiskovalci festivala pa so nad njimi navdušeni. V Sloveniji denimo raste 84 različnih vrst divjih orhidej, na območju Julijskih Alp in torej tudi na območju Bohinja, jih naštevajo kar 42. Za primerjavo: v Angliji, od koder prihaja tudi precej rednih obiskovalcev festivala, uspevajo zgolj štiri vrste divjih orhidej.
Cvetje so povezali s Triglavom
Štiri izmed alpskih rastlin, ki uspevajo v Bohinju, nosijo tudi ime najvišjega slovenskega vrha, na katerega so štirje srčni možje stopili pred 240 leti: triglavski svišč, triglavska neboglasnica, triglavski dimek in triglavska roža, poznana predvsem iz pripovedke o zlatorogu. Vse štiri rože je z imenom našega najvišjega vrha v 18. stoletju poimenoval raziskovalec Baltazar Hacquet, opozarja Langus. »Zato smo festival povezali z 240. obletnico prvega pristopa na Triglav. Imamo štiri takšne rastline, podobno kot imamo tudi štiri letne čase, štiri srčne može, ki so se podali na najvišji vrh, slovenski simbol in mit. Štiri rože, ki nosijo ime Triglav, pa bodo v ospredju letošnjega festivala.«
V Bohinju se zavedajo, da morajo naravno bogastvo ne le razkazovati, ampak predvsem ohranjati, zato v svoje dejavnosti in prizadevanja turistični delavci vključujejo tudi lokalno prebivalstvo. Že od začetkov festivala pred 12 leti se tako v festivalsko dogajanje vključujejo tudi šolarji in mentorji osnovne šole dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici. »Vključujemo se v dogodke na festivalu in mlade vzgajamo, da bodo na pravi poti, ko bodo v prihodnje sami postali ustvarjalci naše kulturne in zaščitniki naše naravne dediščine,« pravi ravnateljica Mojca Rozman. »Na festival se učenci pripravljajo celo šolsko leto, med drugim sejejo in vzgajajo svoje rastline, ki bodo naprodaj med festivalom. Kar skupaj z učenci in mentorji počnemo poleg vseh drugih obveznosti, počnemo z željo, da bi našo krajino doživljali tudi naši otroci in ko bodo ti odrasli, tudi njihovi otroci, katerim bodo lahko na sprehodih kazali cvetlično bogastvo Bohinja,« dodaja Rozmanova.
Ko gresta turizem in ohranjanje narave z roko v roki
Takšne vzdržne in trajnostne načine obiskovanja narave podpirajo tudi v Triglavskem narodnem parku, poudarja Ana Marija Kunstelj iz istoimenskega zavoda. »Festival cvetja je vzorčni primer, kako se dajo pripraviti turistični produkti, da so v skladu s trajnostnim obiskovanjem narave,« je prepričana. Predstavniki parka na festivalu pripravljajo fotografske delavnice, vodene pohode in podobno.
Na festivalu sicer po podatkih Turizma Bohinj zabeležijo okoli 5000 obiskovalcev, največ jih obišče Zlatorogovo pravljično pot. Obiskovalci pa se udeležujejo tudi delavnic, botaničnih pohodov, izletov in razstav. Kot pravi predsednik sveta zavoda Turizem Bohinj Bojan Traven, sicer obiska festivala ne morejo neposredno meriti, zagotovo pa ima pozitiven učinek na končne rezultate v turizmu in dviguje obisk Bohinja zunaj glavnih turističnih sezon. Odraža pa se tudi v zavedanju domačinov, da morajo naravo, če se želijo z njo ponašati iz roda v rod, tudi ohranjati.
